Iskanje
113 min • 02. 11. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
113 min • 02. 11. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Maša v h-molu, BWV 232 Johanna Sebastiana Bacha, ki so jo stoletja opisovali kot “katedralo baročne glasbe”, “spomenik božanskosti”, “zenit skladateljske umetnosti za vse čase”, je brez dvoma ena najveličastnejših partitur 18. stoletja. Založnik Simrock jo je skoraj stoletje po njenem nastanku, leta 1845, zaradi monumentalnosti in izjemne dolžine izdal pod naslovom Velika maša v h-molu. To je Bachova popolna sinteza skoraj vseh skladateljskih tehnik in kompozicijskih postopkov njegovega časa in tudi preteklih dob. Kot taka upravičeno sodi med največja dela glasbene zgodovine, ki glasbenike in poslušalce očara že vse od nastanka. Njena končna oblika je nastala ob izteku Bachovega mandata na mestu kantorja Tomaževe cerkve v Leipzigu. Bach jo je torej dokončal v zadnjih dveh letih pred smrtjo kot oltar svojega življenjskega dela in čeprav jo danes izvajajo v koncertnih dvoranah in cerkvah po vsem svetu, je njen avtor ni nikdar slišal v celoti.
Na posnetku, ki je nastal 24. januarja letos v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi, so izvajalci naslednji: štirje vokalni solisti so sopranistka Miriam Kutrowatz, mezzosopranistka oziroma kontaaltistka Catriona Morison, tenorist Patrick Grahl in basist Christian Immler. Peli so še člani zbora Collegium Vocale 1704, ki jih je pripravil Václav Luks, igral je Češki filharmonični orkester. Obsežen izvajalski korpus je vodil britanski dirigent Nicholas Kraemer.
Maša v h-molu, BWV 232 Johanna Sebastiana Bacha, ki so jo stoletja opisovali kot “katedralo baročne glasbe”, “spomenik božanskosti”, “zenit skladateljske umetnosti za vse čase”, je brez dvoma ena najveličastnejših partitur 18. stoletja. Založnik Simrock jo je skoraj stoletje po njenem nastanku, leta 1845, zaradi monumentalnosti in izjemne dolžine izdal pod naslovom Velika maša v h-molu. To je Bachova popolna sinteza skoraj vseh skladateljskih tehnik in kompozicijskih postopkov njegovega časa in tudi preteklih dob. Kot taka upravičeno sodi med največja dela glasbene zgodovine, ki glasbenike in poslušalce očara že vse od nastanka. Njena končna oblika je nastala ob izteku Bachovega mandata na mestu kantorja Tomaževe cerkve v Leipzigu. Bach jo je torej dokončal v zadnjih dveh letih pred smrtjo kot oltar svojega življenjskega dela in čeprav jo danes izvajajo v koncertnih dvoranah in cerkvah po vsem svetu, je njen avtor ni nikdar slišal v celoti.
Na posnetku, ki je nastal 24. januarja letos v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi, so izvajalci naslednji: štirje vokalni solisti so sopranistka Miriam Kutrowatz, mezzosopranistka oziroma kontaaltistka Catriona Morison, tenorist Patrick Grahl in basist Christian Immler. Peli so še člani zbora Collegium Vocale 1704, ki jih je pripravil Václav Luks, igral je Češki filharmonični orkester. Obsežen izvajalski korpus je vodil britanski dirigent Nicholas Kraemer.
Leta 2021 ustanovljeni francoski orkester Consuelo je 25. avgusta lani nastopil v opatijski cerkvi sv. Roberta v kraju La Chaise-Dieu, ki leži v departmaju Zgornja Loara, v jugovzhodnem delu regije Auvergne. Na koncertu, ki je bil del tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala, je orkester Consuelo vodil njegov ustanovitelj Victor Julien-Laferrière, spored pa je v celoti zaznamovala glasba Ludwiga van Beethovna. V prvem delu se je kot solistka v Klavirskem koncertu št. 3 v c-molu, op. 37 predstavila ugledna ruska pianistka Julijana Avdejeva, sicer zmagovalka 16. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi leta 2010. Spored je dopolnila Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, ‘Eroica’.
92 min • 18. 01. 2026
19. Mednarodno klavirsko tekmovanje Frédérica Chopina, ki je potekalo lani oktobra v Varšavi, je 2. oktobra odprl Inavguralni koncert v Koncertni dvorani tamkajšnje Filharmonije. Tam je nastopil Varšavski filharmonični orkester pod vodstvom Andreya Boreyka, kot solisti pa so nastopili štirje priznani pianisti. Trije izmed njih – Yulianna Avdeeva, Garrick Ohlsson in Dang Thai Son – so bili tudi člani žirije tekmovanja, z njimi pa je nastopil tudi zmagovalec predhodnega Chopinovega tekmovanja leta 2021, kanadski pianist Bruce Liu. Vsi štirje so se kot solisti predstavili v Koncertu za štiri čembale in godala v a-molu, BWV 1065 Johanna Sebastiana Bacha. Solista v Koncertu za dva klavirja v d-molu Francisa Poulenca sta bila Avdeeva in Ohlsson, Bruce Liu je izvedel Koncert za klavir in orkester št. 5 v F-duru, z vzdevkom 'Egiptovski', Camilla Saint-Saënsa, za uvod pa je zvenela Poloneza v A-duru, op. 40, št. 1 Frédérica Chopina. Varšavski filharmonični orkester je izvedel transkripcijo za orkester, ki jo je pripravil Grzegorz Fitelberg.
116 min • 11. 01. 2026
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija lani nastopil v dvorani Combins v Verbieru, slikoviti in mondeni vasici v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca lani uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna.
91 min • 04. 01. 2026
Felix Mendelssohn je svojo Simfonijo št. 2 v B-duru, imenovano 'Hvalospev' označil celo za "simfonično kantato". 4. septembra lani so jo v Katedrali božjega odrešenika v Ostravi izvedli trije vokalni solisti – sopranistka Simona Houda-Šaturová, mezzosopranistka Štĕpánka Pučálková in tenorist Sung-Min Song – Češki filharmonični zbor iz Brna (pripravil ga je Joel Hána) ter Simfonični orkester Praškega radia, dirigiral je Guntis Kuzma. Koncert je bil del ostravskega Glasbenega festivala sv. Venčeslava.
73 min • 28. 12. 2025
Simfonični orkester Bolgarskega nacionalnega radia je 17. maja lani nastopil v Bolgarski dvorani v Sofiji. Zasedbo je vodil madžarski dirigent Gergely Madaras, kot solist je nastopil avstrijski violončelist Thomas Auner, ki se je predstavil v Saint-Saënsovem spevnem Koncertu za violončelo in orkester št. 1 v a-molu, op. 33. Za uvod so zveneli Kontrasti – glasba za orkester Georgija Minčeva, zadnje delo sporeda pa je bila Mendelssohnova Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, z vzdevkom 'Italijanska'.
84 min • 21. 12. 2025
