Iskanje
115 min • 02. 03. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
115 min • 02. 03. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 22. avgusta lani izveden v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra v Luzernu v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala. V Beethovnovem Klavirskem koncertu št. 5 v Es-duru, op. 73 z vzdevkom ‘Imperator’ se je kot solist predstavil Francesco Piemontesi. Simfonični orkester iz Luzerna, ki ga je vodil šef dirigent Michael Sanderling, je v drugem delu koncerta izvedel še Simfonijo št. 9 v C-duru, D. 944, ‘Veliko’, Franza Schuberta.
S 5. klavirskim koncertom se je končalo Beethovnovo izjemno plodno, t. i. "heroično" srednje ustvarjalno obdobje. Njegov sluh je vse bolj pešal in prisiljen se je bil odpovedati svoji pianistični karieri. Še zlasti na angleškem govornem območju se je koncerta oprijel vzdevek 'Imperator', ki se ga drži še danes. Nastal je po skladateljevi smrti in kaže na junaško in plemenito naravo dela, še zlasti obeh krajnih stavkov, ki oklepata brezčasni Adagio un poco mosso, ne izraža pa skladateljeve politične drže. Beethoven je bil namreč nad Napoleonovim nasiljem močno razočaran. Nekemu francoskemu oficirju naj bi nekoč pripomnil: "Če bi bil general in bi o vojaških strategijah vedel toliko, kot vem o kontrapunktu, bi vas z lahkoto premagal!"
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 22. avgusta lani izveden v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra v Luzernu v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala. V Beethovnovem Klavirskem koncertu št. 5 v Es-duru, op. 73 z vzdevkom ‘Imperator’ se je kot solist predstavil Francesco Piemontesi. Simfonični orkester iz Luzerna, ki ga je vodil šef dirigent Michael Sanderling, je v drugem delu koncerta izvedel še Simfonijo št. 9 v C-duru, D. 944, ‘Veliko’, Franza Schuberta.
S 5. klavirskim koncertom se je končalo Beethovnovo izjemno plodno, t. i. "heroično" srednje ustvarjalno obdobje. Njegov sluh je vse bolj pešal in prisiljen se je bil odpovedati svoji pianistični karieri. Še zlasti na angleškem govornem območju se je koncerta oprijel vzdevek 'Imperator', ki se ga drži še danes. Nastal je po skladateljevi smrti in kaže na junaško in plemenito naravo dela, še zlasti obeh krajnih stavkov, ki oklepata brezčasni Adagio un poco mosso, ne izraža pa skladateljeve politične drže. Beethoven je bil namreč nad Napoleonovim nasiljem močno razočaran. Nekemu francoskemu oficirju naj bi nekoč pripomnil: "Če bi bil general in bi o vojaških strategijah vedel toliko, kot vem o kontrapunktu, bi vas z lahkoto premagal!"
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
118 min • 08. 03. 2026
Simfonični orkester Praškega radia je 11. decembra v Betlehemski kapeli v Pragi izvedel koncert z naslovom Veličastna dela klasicizma. Pod vodstvom Jiříja Habarta je v uvodu zazvenel solistični motet Exsultate, jubilate, K. 165 Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem se je kot solistka predstavila sopranistka Veronika Rovná, zatem pa še leta 1790 zložena Sinfonia Turchesca, SmWV 403 Franza Xaverja Süssmayrja in Simfonija v c-molu, op. 31, imenovana ‘Mir’ Paula Wranitzkega, ki je to svojo programsko simfonijo podnaslovil Velika karakteristična simfonija za mir s francosko republiko.
74 min • 01. 03. 2026
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
116 min • 22. 02. 2026
Na koncertu ob podelitvi Nobelove nagrade, ki je bil 8. decembra lani v Koncertni dvorani v Stockholmu, je nastopil tamkajšnji Kraljevi filharmonični orkester, dirigiral je Semjon Bičkov. Kot solistka se je v Mendelssohnovem Violinskem koncertu v e-molu, op. 64 preizkusila mlada, nadarjena španska violinistka María Dueñas, spored pa sta dopolnili še skladba z naslovom Mari Brycea Dessnerja, ki je navdih za to glasbo, naslovljeno po baskovski boginji gozda in nastalo v času koronavirusne pandemije, našel med dolgimi samotnimi sprehodi po francoskem podeželju, ter Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka.
98 min • 15. 02. 2026
Simfonični orkester Praškega radia je 13. oktobra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Dirigiral mu je Robert Kružík, spored pa sta sestavljala Koncert za violončelo enega vidnejših čeških skladateljev 20. stoletja Jindřicha Felda, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Tomáš Jamník, in obsežna Simfonija št. 2 v c-molu, op. 27, 'Asrael' Josefa Suka. Simfonija v c-molu, imenovana 'Asrael' po angelu smrti v judovski in islamski tradiciji, je intimno in globoko občuteno orkestrsko delo; Suk ga je začel snovati leta 1904 po smrti svojega tasta Antonína Dvořáka. Med ustvarjanjem te glasbe je angel smrti še drugič obiskal njegovo družino in leto pozneje je umrla tudi njegova žena, Dvořákova hči Otilija. Suk je o svoji 2. simfoniji nekoč izjavil takole: "Takšna preizkušnja človeka bodisi uniči bodisi na površje prinese vse močne sile, ki so mirovale v njem. Zdelo se je, da bom podlegel močnim čustvom, a me je glasba vendarle rešila ..."
101 min • 08. 02. 2026
