70 min • 12. 02. 2023
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
70 min • 12. 02. 2023
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Dva Beethovnova klavirska koncerta - št. 2 v B-duru in št. 4 v G-duru - sta nemški pianist in dirigent Alexander Lonquich in Münchenski komorni orkester izvedla 1. oktobra v Velikem studiu Severnonemškega radia v Hannovru v sklopu tamkajšnjega glasbenega festivala Spodnjesaški glasbeni dnevi.
Koncertu za klavir št. 2 v B-duru op. 19 je kronološko pravzaprav nastal kot njegov prvi koncert. Skladatelj ga je po Mozartovih in Haydnovih zgledih ustvarjal v letih od 1787 do 1789, a ga je v naslednjem desetletju še nekajkrat revidiral. Koncert je svojo dokončno obliko dobil leta 1801, ko je bil tudi prvič natisnjen in izdan. Beethoven se je z njim po selitvi iz Bonna na Dunaj želel uveljaviti kot solist in skladatelj. Leta 1795 je z njim debitiral kot koncertni pianist v dunajskem gledališču Burgtheater, a kljub temu o koncertu, podobno kot o mnogih drugih svojih skladbah, ni imel najboljšega mnenja. Pred izdajo je tako založniku Hoffmeistru zaupal, da »to delo zares ne sodi med njegova najboljša, kljub temu pa se z izdajo ne bo nihče osramotil«.
Klavirski koncert št. 4 v G-duru je bil zadnji, ki ga je Beethoven napisal zase kot solista pri klavirju. Prvič so ga izvedli v zasebnem krogu na domu skladateljevega mecena Lobkowitza, prvo javno izvedbo pa je delo doživelo na znamenitem maratonskem koncertu v dneh pred božičem leta 1808 na Dunaju. To je bil štiri ure trajajoč koncert oziroma glasbena Akademija, kot so tovrstne dogodke označevali na začetku 19. stoletja, ki jo je Beethoven pripravil 22. decembra 1808 v gledališču Theater an der Wien. Kritik časnika Allgemeine musikalische Zeitung je o delu zapisal, da je »najbolj občudovanja vreden, edinstven, umetelen in kompleksen izmed vseh skladateljevih koncertov«.
Dva Beethovnova klavirska koncerta - št. 2 v B-duru in št. 4 v G-duru - sta nemški pianist in dirigent Alexander Lonquich in Münchenski komorni orkester izvedla 1. oktobra v Velikem studiu Severnonemškega radia v Hannovru v sklopu tamkajšnjega glasbenega festivala Spodnjesaški glasbeni dnevi.
Koncertu za klavir št. 2 v B-duru op. 19 je kronološko pravzaprav nastal kot njegov prvi koncert. Skladatelj ga je po Mozartovih in Haydnovih zgledih ustvarjal v letih od 1787 do 1789, a ga je v naslednjem desetletju še nekajkrat revidiral. Koncert je svojo dokončno obliko dobil leta 1801, ko je bil tudi prvič natisnjen in izdan. Beethoven se je z njim po selitvi iz Bonna na Dunaj želel uveljaviti kot solist in skladatelj. Leta 1795 je z njim debitiral kot koncertni pianist v dunajskem gledališču Burgtheater, a kljub temu o koncertu, podobno kot o mnogih drugih svojih skladbah, ni imel najboljšega mnenja. Pred izdajo je tako založniku Hoffmeistru zaupal, da »to delo zares ne sodi med njegova najboljša, kljub temu pa se z izdajo ne bo nihče osramotil«.
Klavirski koncert št. 4 v G-duru je bil zadnji, ki ga je Beethoven napisal zase kot solista pri klavirju. Prvič so ga izvedli v zasebnem krogu na domu skladateljevega mecena Lobkowitza, prvo javno izvedbo pa je delo doživelo na znamenitem maratonskem koncertu v dneh pred božičem leta 1808 na Dunaju. To je bil štiri ure trajajoč koncert oziroma glasbena Akademija, kot so tovrstne dogodke označevali na začetku 19. stoletja, ki jo je Beethoven pripravil 22. decembra 1808 v gledališču Theater an der Wien. Kritik časnika Allgemeine musikalische Zeitung je o delu zapisal, da je »najbolj občudovanja vreden, edinstven, umetelen in kompleksen izmed vseh skladateljevih koncertov«.
19. Mednarodno klavirsko tekmovanje Frédérica Chopina, ki je potekalo lani oktobra v Varšavi, je 2. oktobra odprl Inavguralni koncert v Koncertni dvorani tamkajšnje Filharmonije. Tam je nastopil Varšavski filharmonični orkester pod vodstvom Andreya Boreyka, kot solisti pa so nastopili štirje priznani pianisti. Trije izmed njih – Yulianna Avdeeva, Garrick Ohlsson in Dang Thai Son – so bili tudi člani žirije tekmovanja, z njimi pa je nastopil tudi zmagovalec predhodnega Chopinovega tekmovanja leta 2021, kanadski pianist Bruce Liu. Vsi štirje so se kot solisti predstavili v Koncertu za štiri čembale in godala v a-molu, BWV 1065 Johanna Sebastiana Bacha. Solista v Koncertu za dva klavirja v d-molu Francisa Poulenca sta bila Avdeeva in Ohlsson, Bruce Liu je izvedel Koncert za klavir in orkester št. 5 v F-duru, z vzdevkom 'Egiptovski', Camilla Saint-Saënsa, za uvod pa je zvenela Poloneza v A-duru, op. 40, št. 1 Frédérica Chopina. Varšavski filharmonični orkester je izvedel transkripcijo za orkester, ki jo je pripravil Grzegorz Fitelberg.
116 min • 11. 01. 2026
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija lani nastopil v dvorani Combins v Verbieru, slikoviti in mondeni vasici v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca lani uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna.
91 min • 04. 01. 2026
Felix Mendelssohn je svojo Simfonijo št. 2 v B-duru, imenovano 'Hvalospev' označil celo za "simfonično kantato". 4. septembra lani so jo v Katedrali božjega odrešenika v Ostravi izvedli trije vokalni solisti – sopranistka Simona Houda-Šaturová, mezzosopranistka Štĕpánka Pučálková in tenorist Sung-Min Song – Češki filharmonični zbor iz Brna (pripravil ga je Joel Hána) ter Simfonični orkester Praškega radia, dirigiral je Guntis Kuzma. Koncert je bil del ostravskega Glasbenega festivala sv. Venčeslava.
73 min • 28. 12. 2025
Simfonični orkester Bolgarskega nacionalnega radia je 17. maja lani nastopil v Bolgarski dvorani v Sofiji. Zasedbo je vodil madžarski dirigent Gergely Madaras, kot solist je nastopil avstrijski violončelist Thomas Auner, ki se je predstavil v Saint-Saënsovem spevnem Koncertu za violončelo in orkester št. 1 v a-molu, op. 33. Za uvod so zveneli Kontrasti – glasba za orkester Georgija Minčeva, zadnje delo sporeda pa je bila Mendelssohnova Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, z vzdevkom 'Italijanska'.
84 min • 21. 12. 2025
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
92 min • 07. 12. 2025