7. simfonija Antona Brucknerja je nastajala v letih od 1881 do 1883. Občinstvo ter kritiki je sprva niso dobro sprejeli, ostro ji je nasprotoval predvsem eden tedaj najvplivnejših kritikov Eduard Hanslick. Zaradi številnih in največkrat neupravičenih negativnih mnenj je skladatelj svoje simfonije pogosto revidiral; Sedma je sicer izjema, saj je ostala v skoraj prvotni obliki in je nekaj let pozneje (1885.) dobila le nekaj popravkov v instrumentaciji.
Kljub mlačni recenzentski recepciji je delo med širšim poslušalstvom vendarle doživelo velikanski uspeh. Brucknerju je prineslo slavo ter močno želeno priznanje, danes pa sodi med največje in najpogosteje izvajane simfonične mojstrovine glasbene romantike. Izredno navdušenje je Brucknerju v poslanem telegramu izkazal Johann Strauss mlajši: »Sem močno ganjen. To je bila življenjska glasbena izkušnja.«
Mogočno simfonično delo je 6. aprila v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedel Simfonični orkester Švedskega radia pod vodstvom Leopolda Hagerja.
Iskanje
