Brahmsova pozna dela za glas in klavir so še posebej poglobljena in čustvena. »Brahmsov samospev ni samo nabrekel tok not, ki ne bi imel globlje vrednosti od pomena pesnitve, temveč je skrbno urejena in izražena zgradba z lastno logiko,« je zapisal škotski glasbeni kritik in skladatelj Cecil Gray. Kot »šopek pesmi« oz. kot rože, »iztrgane« iz različnih virov in nato združene v celoto, bi lahko opisali cikel Petih pesmi, op. 103, ki jih je Brahms ustvaril v letih od 1885 do 1888, ciklus Štirih resnih pesmi, op. 121, pa je napisal na biblijsko besedilo in je njegovo predzadnje delo, objavljeno leto pred njegovo smrtjo. Glasba, ki deluje silno čustveno in je prežeta s tragičnostjo grških razsežnosti, je v resnici razglabljajoč govor človeka, ki se zaveda, da je na pragu smrti.

Polona Gantar