Tokrat se z novim nizom oddaj selimo v skrajne zvočne višave, h glasbilu, ki je tako zelo nepogrešljivo v vsakem orkestru in tudi godbah. Ki seže tako z zvenom kot tudi s samim položajem v vrh tako partiture kot orkestrskega zvena. Glasbilo, ki je na videz tako drobno, da ga glasbenik lahko spravi v varžet, a po zvenu tako predirno, da brez težav preglasi vse pod sabo. Seveda je govor o pikolu, tej najmanjši flavti, tem žvrgolečem pevcu med glasbili, tem najbolj okretnem od vseh, tem nezgrešljivem, a po drugi strani nepričakovano prezrtem, ko je govor o glasbi zunaj njegove običajne vloge v orkestru. Najprej bomo pikolo spoznali skozi Sonato za pikolo in klavir Rudija Tasa in Variacije na temo Guillaumeja de Machatua "Dame, ne regardes pas". Glavni izvajalec je pikolist Peter Verhoyen.
Iskanje
