Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literarni portret

505 epizod

505 epizod


Slovenske in tuje književnike predstavljamo z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom.


17. 03. 2024

Sasha Marianna Salzmann

Nebinarna dramatičarka, esejistka, pisateljica in kuratorka iz judovske družine Sasha Marianna Salzmann, ki je svoje moško ime prevzela po pokojnem dedu, se je rodila leta 1985 v Volgogradu. Zgodnje otroštvo je preživela v Moskvi, nato je s starši zaradi naraščajoče nestrpnosti do Judov emigrirala v Nemčijo. Prebivala je v več državah, zamenjala več stanovanj, zato na vprašanje, od kod prihaja, največkrat odgovori kar z besedama "iz gledališča". Gledališču je posvetila sedemnajst let življenja, nato jo je pot zanesla v turško prestolnico; tam je nastal njen prvi roman Iz sebe (Außer sich). Leta 2021 mu je sledil drugi z naslovom V človeku mora biti vse čudovito (Im Menschen muss alles herrlich sein). Stična točka obeh pri kritikih izjemno dobro sprejetih romanov je razmislek o udušenem človeku, ki ga je oblikoval sovjetski socialistični režim in ki se pečata svoje vzgoje ni nikoli otresel. Avtorica oddaje in prevajalka je Ana Grmek, interpretka Mojka Končar, bralec Aleksander Golja, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje je Staša Grahek.


10. 03. 2024

David Malouf

Avstralski pesnik in pisatelj David Malouf se je rodil 20. marca pred 90 leti v Brisbaneu v Avstraliji v družini libanonskih in angleških korenin. V letih od 1959 do 1968 je živel v Evropi, potem je do leta 1977 predaval na Univerzi v Syndeyju. Nato se je – živeč v Avstraliji in Italiji – povsem posvetil pisanju. Napisal je več pesniških zbirk. Njegov prvi roman – avtobiografsko delo Johnno – je izšel leta 1975. V poznejših letih je objavil še veliko pesniških in kratkoproznih zbirk ter romanov. Proznemu literarnemu ustvarjanju Davida Maloufa se je leta 1996 v oddaji Literarni portret posvetila Katarina Mahnič. Avtorica oddaje in prevajalka Katarina Mahnič, interpreta Slavko Cerjak in Tone Gogala, bralka Nadja Jarc, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonska mojstrica Gabrijela Čepič, režiser Jože Valentič. Produkcija 1996. Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek.


03. 03. 2024

Josef Škvorecký: Mirakel

Josef Škvorecký, eden iz trojice najbolj znanih, poleg Milana Kundere in Bohumila Hrabala vodilnih čeških pisateljev druge polovice 20. stoletja, ima zanimivo usodo pri prevodih svojih del v slovenščino. Njegove knjige so prevajali različni prevajalci: Levinjo iz nemščine Stanko Jarc, Vrnitev poročnika Borovnice in Strahopetce Nives Vidrih, Prima sezono Zdenka in Frane Jerman ter Inženirja človeških duš Jernej Juren. V slovenščini žal še vedno ne moremo brati njegovega romana Mirakel, napol fiktivne bilance dvajsetletne komunistične zgodovine Češkoslovaške, satire na radikalizme vseh vrst in nazadnje tudi zabavne mešanice raznovrstnih anekdot in zgodbic. Roman bo kmalu izšel v knjižni obliki v prevodu Nives Vidrih, v Literarnem portretu pa prevajalka predstavlja avtorja prav prek odlomkov tega romana. Prevajalka in avtorica scenarija Nives Vidrih, režiserki Špela Kravogel in Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


25. 02. 2024

Jacek Podsiadło: Sezonski svetnik

Jacek Podsiadło (1964) je konec osemdesetih oziroma na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zavzel vodilno mesto na poljski pesniški sceni, predvsem zaradi načina pisanja. Po eni strani je njegova poezija velikokrat družbenokritična, po drugi pa je na svež način povezana z naravo. Podsiadło hkrati velja za pesnika, ki lahko z neverjetno lahkoto napiše pesem o čemer koli. Zato so njegov način ustvarjanja poezije označili za pisanje intimnega dnevnika, polnega osebne mitologije. Skratka, gre za poezijo, ki bralcu vrača posluh in toplino. Več o tem pesniku, ki ga pri nas poznamo po izboru pesmi z naslovom Sezonski svetnik (Aleph, Ljubljana 2000), pa v njegovem portretu. Avtorica oddaje in prevoda pesmi Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Boris Juh, bralka Stannia Boninsegna, režiserka Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar. Leto produkcije 1996.


18. 02. 2024

Larry Levis: Je nekaj, česar ne povem

Pesmi ameriškega pesnika Larryja Levisa, rojenega leta 1946, ne ponujajo niti tolažbe narcističnemu občestvu niti lažnih projekcij sveta. Morda je pesnik zaradi brezbrižnosti do samega sebe postal bolj dovzeten za druge in njihov svet, njegove pesniške podobe dokazujejo, da je kot pozoren opazovalec in mislec ljubil svet in ljudi. Ob njegovi nenadni smrti pri niti petdesetih letih tako bralcu ostane vprašanje, kakšna pesniška opravičila Zemlji in njenemu propadajočemu potomstvu ter kakšna pričevanja ljubezni bi še napisal. Avtorica oddaje: Lucija Stupica, izbor in prevod: Lucija Stupica, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: februar 2024


11. 02. 2024

Sarah Kirsch: Iskanje pristnega

Sarah Kirsch, ena najvidnejših povojnih nemških pesnic, se je rodila leta 1935 v Nemški demokratični republiki, zaradi pritiskov pa jo je zapustila leta 1977. V njenih zgodnjih letih ni bilo nič narobe z doživljanjem domovine. Sprejemala jo je z občutkom pripadnosti, pomisleki so se zbudili veliko pozneje. Kot umetnica si je že od vsega začetka ustvarila ugled v obeh Nemčijah, dobivala je nagrade na obeh straneh meje, saj se je izkazovala kot izjemno ustvarjalna in samosvoja pesnica. Bila je ena redkih avtoric, ki so živele samo od pisanja. Zato ni nič nenavadnega, da je njen opus, od poezije do kratke proze, izjemen. "Njena poezija je avtentična," je zapisal njen občudovalec, najvplivnejši nemški literarni kritik Marcel Reich-Ranicki, ki je leta 2000 v antologijsko knjigo Sto pesmi stoletja uvrstil kar tri njene. Literarni portret je pripravila Lučka Jenčič. Interpretira Vesna Jevnikar, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Igor Likar, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2015.


04. 02. 2024

Hervé Le Tellier

Hervé Le Tellier je šestinšestdesetletni francoski pisatelj in lingvist, avtor več kot dvajsetih proznih del, večinoma romanov in zbirk kratkih zgodb. Je predsednik skupine za potencialno književnost Oulipo, to pa ni zanemarljivo za njegovo pisanje. Prav o izzivih, ki si jih pri ustvarjanju sam postavlja, je govoril v intervjuju s Tadejo Krečič Scholten – odlomek je vključen v oddajo. Hervé Le Tellier je bil leta 2020 dobitnik Goncourteve nagrade za roman Anomalija, ki ga imamo v slovenskem prevodu Janine Kos. To je najprestižnejša francoska nagrada za književnost in je prinesla, predvsem pa roman sam, avtorju svetovno slavo. Bralka Mateja Perpar Igralec Matej Puc glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.


28. 01. 2024

Jean Giraudoux - ob 80. obletnici smrti

31. januarja mineva osemdeset let odkar je v Parizu umrl Jean Giraudoux, eden najpomembnejših francoskih dramatikov med obema vojnama. Bil pa je tudi romanopisec, esejist in diplomat. Med njegovimi najbolj poznanimi dramskimi besedili so: Trojanske vojne ne bo, Norica iz Chaillota in Amfitrion 38. Odlomek te drame v prevodu Radojke Vrančič je slišati tudi oddaji, ki jo je leta 1982 pripravila Tanja Viher. Interpretirala sta ga dramska igralca Marinka Štern in nedavno preminuli Jurij Souček, brala je Menči Klančar, režija Elza Rituper.


21. 01. 2024

William Somerset Maugham: Gospod Vseved

Danes nekoliko pozabljeni pisatelj in dramatik William Somerset Maugham se je rodil leta 1874 v Parizu v ugledni pravniško-diplomatski družini. V Londonu je študiral medicino, v Heidelbergu pa književnost in filozofijo. Med prvo svetovno vojno je bil angleški tajni agent v Rusiji in na Kitajskem in kot tak postal eden od modelov za Flemingovega Jamesa Bonda. Sprva je pisal naturalistično usmerjena dela, pozneje pa lahkotnejšo psihološko-realistično prozo o nasprotjih v sodobni, po večini meščanski družbi. Njegovo pisanje zaznamuje nekakšna vzvišena distanca. Po Maughamovih romanih Človeške vezi, Ostrina britve in še nekaterih drugih so posneli filme, veliko njegovih del, med njimi so Kolači in pivo, Mesec in drobiž, Človeške vezi in Ostrina britve, imamo tudi v slovenskem prevodu. Umrl je leta 1965. Prevod Mihaela Čopič, interpretacija Boris Juh, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Leto nastanka 1980.


14. 01. 2024

Mária Modrovich

Slovaška pisateljica mlajše srednje generacije Mária Modrovich v svojih delih obravnava različne podobe sodobnosti. Najbolj idiosinkratična izmed njih je novela Intervju s pripadnico kulta, primer modelne proze, za katero je značilno, da bralcem omogoča pogled na izbrano tematiko ali pojav iz različnih zornih kotov. Gre za eksperimentalno, žanrsko hibridno knjigo; v njenem jedru so intervjuji s pripadnicami izolirane skupnosti. V njih avtorica prikazuje žensko skupnost, ki se v osami gozda, v dotrajanih kolibah nekdanjega pionirskega tabora, oblikuje okoli nekoč oboževane tuje zvezdnice popa, zastopane z začetnico N. Skupnosti se približa ambiciozen novinar in poskuša dognati razloge, ki so šest žensk, med njimi tudi priznano pisateljico, privedli v take okoliščine. Prevod in scenarij oddaje: Andrej Peric, interpretacija: Violeta Tomič, bralec: Renato Horvat, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, režiser: Alen Jelen. Redaktorica je Staša Grahek. Produkcija leta 2024.


07. 01. 2024

Jan Wagner: Variacije na sode deževnice

Nemški pesnik, esejist in prevajalec Jan Wagner (1971) je za knjigo poezije Variacije na sode deževnice leta 2015 prejel nagrado leipziškega knjižnega sejma za najboljše izvirno nemško leposlovje. Wagnerjeva zbirka je tako postala prva nagrajena knjiga poezije v zgodovini knjižnega sejma »Leipzig bere«. Žirija je v utemeljitvi nagrade med drugim zapisala, da Wagnerju »uspe majhne in na videz neznatne stvari s humorjem in dovtipom spremeniti v prave minidrame.« Avtorica scenarija in prevajalka: Tanja Petrič, režiserka: Irena Glonar, bralca: Alenka Resman Langus, Bernard Stramič, interpret: Branko Jordan, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, posneto leta 2015.


24. 12. 2023

Andrej Makuc: Božični oklešček

Kako sta lahko povezana Kosmačeva zgodba o Temnikarju in božični drevešček firme Bengo? Slovenski pisatelj Andrej Makuc o tem razmišlja v svoji humorni zgodbi Božični oklešček. Andrej Makuc je med drugim tudi avtor kar dveh zmagovalnih zgodb z naših natečajev za najboljšo kratko zgodbo. Interpret Uroš Fürst, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.


17. 12. 2023

Ford Madox Ford

Mineva 150 let od rojstva angleškega pisatelja, pesnika, kritika in urednika Forda Madoxa Forda. Njegova najpomembnejša dela so roman Dobri vojak in tetralogija Konec parade; po tej je BBC pred dobrim desetletjem posnel televizijsko serijo v petih delih in z njo obudil izjemno zanimanje za tega avtorja. Prevod odlomkov Nina Grahek Križnar, interpretacija Brane Grubar, bralka Lidija Hartman, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar in Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel. Produkcija 2013.


10. 12. 2023

Flannery O´Connor

V Literarnem portretu bomo predstavili ameriško pisateljico Flannery O'Connor (rojena je bila l. 1925, umrla pa je l. 1964). Je ena najbolj nadarjenih pisateljic ameriškega Juga. Umrla je mlada, a za seboj je pustila zelo izbran literarni opus. V zgodovini svetovne književnosti velja za enega najbolj prepoznavnih literarnih glasov 20. stoletja. Portret je z izbranimi literarnimi odlomki oblikovala Lea Flis. Avtorica literarnega dela je Mary Flannery O´Connor, avtorica prevoda in oddaje Lea Flis, režiser Alen Jelen, bralec Renato Horvat, Interpretka Polona Juh, interpret Karel Brišnik, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2009.


03. 12. 2023

August Cesarec

Pred 130 leti rojeni hrvaški pesnik, pisatelj in dramatik je sprva pisal v ekspresionističnem slogu, pozneje pa je bil pripadnik socialnega realizma. V najpomembnejših delih se je ukvarjal z dekadenco meščanske družbe. Poleg poezije in proze je pisal tudi potopise, eseje in razprave, v oddaji Literarni portret pa ga bomo z odlomki iz novel V katakombah, Propad Rožmanove družine in Divji kostanj spoznali kot novelista. Avtor oddaje je Andrej Arko, prevajalec: Bogo Pregelj, igralca: Kristijan Muck in Marko Okorn, bralca: Ivi Korošec in Janez Dolinar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar. Režiser: Igor Likar. Produkcija leta 1983.


26. 11. 2023

France Balantič: Jaz sem smrti pijan

France Balantič danes velja za enega osrednjih slovenskih pesnikov prve polovice 20. stoletja, a čeprav je njegova poezija povsem neideološka, je bil po vojni kar nekaj desetletij odrinjen v pozabo. Avtor oddaje: Matej Juh, igralca Maruša Geymayer Oblak in Željko Hrs, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja, govorec France Pibernik, glasbena opremljevalka Alma Kužel, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Produkcija: 2012


19. 11. 2023

Nadine Gordimer

Južnoafriška pisateljica, dramatičarka in politična aktivistka, nobelovka Nadine Gordimer, rojena 20. novembra 1923, je v svojih delih slikovito opisovala razmere, ki jih je določala politika apartheida, opozarjala na rasizem in postavljala moralna vprašanja. Predstavljamo jo z odlomkom iz romana Posestnik, za katerega je pisateljica prejela nagrado booker, in s kratko zgodbo Lev na avtocesti. Avtorica Nina Grahek Križnar, prevajalca Boris Verbič (Posestnik) in Nina Grahek Križnar (Lev na avtocesti), igralca Aleš Valič in Stannia Boninsegna, bralka Anja Rupel, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Režiser Igor Likar. Oddaja je bila posneta novembra 2013.


12. 11. 2023

Katarina Bogataj Gradišnik

Katarina Bogataj Gradišnik, prevajalka in literarna zgodovinarka, je prevedla vrsto del pomembnih avtorjev svetovne književnosti, med njimi Grahama Greena, Iris Murdoch in Gerta Hofmanna, na literarnozgodovinskem področju pa je zlasti pomembno njeno raziskovanje nemške in angleške književnosti 18. stoletja, sentimentalnega in grozljivega romana. Avtorica oddaje Staša Grahek, prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik, interpreta Maša Derganc, Blaž Valič, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Redakcija Staša Grahek. Leto nastanka 2003.


05. 11. 2023

Alja Tkačev

Alja Tkačev je bila ena prvih izstopajočih igralk Slovenskega mladinskega gledališča - v sedemdesetih in osemdesetih je prejela Sterijevo nagrado in Borštnikov prstan -, poleg tega pa je bila pesnica, pisateljica, dramatičarka, pedagoginja in prevajalka. Kot pravi avtorica njenega Literarnega portreta Cvetka Bevc, so literarno morda najmočnejši dnevniki Alje Tkačev, ki jih je pisala od leta 1962 do konca svojega življenja. Izbor njenih brutalno iskrenih izpovedi je izšel v knjigi z naslovom Igralka s svinčnikom. Avtorica scenarija Cvetka Bevc, interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, napovedovalec Jure Franko, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.


29. 10. 2023

Katarina Marinčič

Izrisale se bodo poteze Katarine Marinčič – pisateljice, prevajalke, literarne zgodovinarke in profesorice na oddelku za romanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njeno ime smo letos spomladi pogosto slišali, saj je bil njen roman Ženska s srebrnim očesom med nominiranci za nagrado kresnik, leta 2002 pa ga je tudi dobila za roman Prikrita harmonija. V Literarni portret prinaša odlomka obeh besedil, prvega v interpretaciji avtorice, pa še marsikaj drugega. Avtorica: Tadeja Šergan. Igralka Nina Valič, igralec Jurij Drevenšek, bralec Jure Franko, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt