Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Na današnji veliki četrtek, ko se krščanski svet spominja Jezusove zadnje večerje, smo pripravili poetična besedila kristjanov iz prvih stoletij po Kristusu, kot so Avguštin, Pavlin Oglejski, Pavlin iz Nole ali Psevdoatanazij in Kvodvultdeus. Naslovili smo jih po prvi pesmi Prudencija iz četrtega stoletja: Ob prižiganju svetilke. V središču vseh besedil, ki jih je prevedel Miran Špelič, sta seveda Kristus in prevzetost od prelomnih dogodkov, ki so spreminjali duše ljudi, pa tudi tok zgodovine. Prvi kristjani so čutili, da so jim še zelo blizu. Prevajalec je Miran Špelič, interpret Luka Bokšan, režija Luka Marcen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden. Produkcija leta 2022.
Saša Pavček, dramska igralka, pesnica in pisateljica, je v času med epidemijo, ko odrsko ustvarjanje ni bilo mogoče, gledališče ustvarjala na drugačen način. Čas tihote je zapisovala na način lastnega in občega portreta igralke in gledališča, od svojega odraščanja, mladostniških težav, do vstopa na gledališko akademijo in poklicnega vsakdana. Poglavja, ki sestavljajo knjigo Živi ogenj gledališča, vsako posebej izražajo umetničino predanost in sožitje s čarobnostjo odrskih desk, s svojimi igralskimi in režiserskimi kolegi in kolegicami, ter poudarjajo živost gledališča, ki jo redkokdaj opazimo celo v vsakdanjem življenju. Ob svetovnem dnevu gledališča smo zato izbrali poglavji Dober večer, gledališče in O odru in obredu. Interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Petra Tanko. Produkcija 2024.
Ameriški pesnik Robert Frost (1874–1963) je za svoje ustvarjanje kar štirikrat prejel Pulitzerjevo nagrado. Njegova poezija je v ZDA pogosto citirana in je skoraj ponarodela. Tematsko je zaznamovana z naravo, ki jo pesnik simbolno nadgrajuje, včasih v otožnejših, drugič pa v svetlejših, tudi ironičnih tonih. Na današnji dan bi Robert Frost praznoval 150 let, zato ob tej priložnosti objavljamo tri njegove pesmi. Prevajalec Marjan Strojan, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2001.
Pesnik, pisatelj in filozof Alberto Avguštinčič se po knjigah Vonj pečenih jabolk in Kdo sem tudi v svojem najnovejšem delu vrača v čas otroštva, ki sta ga zaznamovala odsotnost bioloških staršev in njihove ljubezni ter življenje v rejniški družini. V svojo pripoved vpleta zgodbe iz otroštva številnih znancev in poudarja, da so odraščajoča leta bistvena pri formiranju osebnosti, to pa je izkusil tudi kot dolgoletni profesor filozofije na ljubljanski Gimnaziji Poljane. Odlomek iz njegovega dela se začne s stavkom: Kam je poniknil spomin na odsotnost matere? Dobro izhodišče za Materinski dan. Interpret Gaber K. Trseglav, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Cvetna nedelja pušča prostor za premislek o križevem potu Jezusa Kristusa, poti trpljenja, ki je bila dve tisočletji navdih za marsikaterega umetnika: likovnega, besednega, glasbenega, gledališkega - prav s pasijonom se je slovenska dramatika začela, če pomislimo na Škofjeloški pasijon patra Romualda. V književnosti je prepesnjenih križevih potov veliko, taka je pesnitev slovenske pesnice in pisateljice Dolores Terseglav. Interpretira jo dramska igralka Stannia Boninsegna. Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Paul Verlaine velja za enega najbolj zanimivih poetov, ki so ustvarjali v Franciji tik pred prelomom 19. v 20. stoletje. Svoj pesniški prvenec Saturnijske pesmi je izdal pri 22-ih letih, za umetniški višek Verlainovega ustvarjanja pa velja njegova zbirka Romance brez besed iz leta 1874, ki jo je napisal med potovanjem s somišljenikom in ljubimcem Arthurjem Rimbaudom po Belgiji in Angliji. Življenje Paula Verlaina je bilo burno, njegovo čustvovanje divje, kar se je zrcalilo tudi v njegovem pesniškem ustvarjanju. Ob 180-letnici rojstva smo izbrali nekaj pesmi iz zbirke Romance brez besed. Prevedel jih je Boris A. Novak. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Britanski komik, scenarist in mentor delavnic ustvarjalnega pisanja Joel Stickley je med vodenjem delavnic ugotovil, da je slabo pisanje pogosto veliko bolj smešno od dobrega, in začel je pisati izjemno kratke in strahovito zanič zgodbice. Seveda ga je zaneslo predaleč, objavil jih je v knjigi z naslovom 100 načinov, kako res dobro pisati slabo. In postala je uspešnica. Prevajalka Mateja Perpar, igralec Uroš Potočnik, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Špela Kravogel. Produkcija 2014.
Verzi Maruše Krese, ki je za življenja objavila sedem pesniških zbirk in tri prozna dela, izražajo občutke ženske, vendar "brez patosa, z zadržano žalostjo in blagim humorjem". Pesnica s preprostimi verzi pripoveduje osebne zgodbe, zaznamovane z usodo sodobne matere. To še posebej jasno izrazi v pesniški zbirki Yorkshire torba (2003). "Ne reci, da je ta yorkshirska torba usoda," zapiše pesnica in s tem nakaže, da je torba pravzaprav le simbol njenega življenja. Skratka, poezija Maruše Krese, ki nas zadene s svojo čutnostjo, vzbudi pozornost tudi v tako raznovrstni množici pesniških glasov, kot jo lahko slišimo na svetovni dan poezije. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2024.
Maroško-francoski književnik Abdellatif Laâbi (rojen l. 1942) je že zgodaj pokazal nagnjenje do delovanja na kulturnem področju. Kot študent je bil eden izmed ustanoviteljev Maroškega univerzitetnega gledališča, v katerem so med drugim uprizarjali Brechtova in Arrabalova dela. Na nacionalnem radiu je urejal dve literarni oddaji, leta 1966 pa je s skupino pesnikov in slikarjev ustanovil revijo Souffles. Revijo so leta 1972 prepovedali, Laâbija pa aretirali, mučili in nato obsodili na deset let zapora. Po mednarodnem posredovanju so ga leta 1980 osvobodili in po petih letih je zapustil Maroko in se nastanil v okolici Pariza. Laâbijeva poezija, kot pravi avtorica spremne besede k eni izmed njegovih zbirk Françoise Ascal, "je živa, ganljiva, sega neposredno v bistveno, ničesar se ne boji in poigrava se z estetskimi slogi". Je hkrati jezna in mila, uporniška in sočutna. V njej je tako humor kot samoposmeh, na primer v ciklu Male stvari. Prevajalka je Živa Čebulj, interpretka Ajda Kostevc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Urban Gruden, Matjaž Miklič, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2024.
Na svetovni dan pripovedovanja ljudje pripovedujejo in poslušajo pripovedke v najrazličnejših jezikih na številnih prizoriščih, podnevi in ponoči. Udeleženci pripovedujejo ljudske pravljice, zgodbe znanih avtorjev, tudi zgodbe iz svojega življenja. Ena izmed ključnih pripovedovalk na Slovenskem je pesnica in pisateljica Anja Štefan. Izbrali smo nekaj pesmi iz njene zbirke za otroke Imam zelene čeveljčke. Interpretka: Barbara Cerar, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Urban Gruden, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija 2022.
Leta 1669 je Marie Madeleine Pioche de La Vergne, grofica de La Fayette ali na kratko: Madame de La Fayette, napisala roman Kneginja Klevska. V slovenščino ga je prevedel Niko Košir. Rodila se je 18. marca pred tristo devetdesetimi leti, Kneginja Klevska pa je prvi psihološki roman in eden najpomembnejših romanov klasicizma. Kratek je, skoraj novela, in postavljen v resnično okolje francoskega dvora Ludvika Štirinajstega. Že v svojem obdobju je bil zelo slaven. Madame de La Fayette avtorstva nikoli ni javno potrdila. Igralka je Vesna Jevnikar, igralec Uroš Smolej, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Miha Jaramaz, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2014.
17. marca 1934 se je v Mariboru rodil Jože Snoj, slovenski pesnik in pisatelj, pa tudi esejist, urednik in kritik. Umrl je 7. oktobra 2021. Bil je, kot večina njegove generacije, pripadnik modernizma v literaturi, vendar je najizrazitejša posebnost njegove lirike v osemdesetih in devetdesetih letih močna težnja po resakralizaciji poezije in mističnem čaščenju pesniške besede ter neposrednejšem nagovarjanju transcendence. Tak je tudi cikel pesmi z naslovom Janez Krstnik. Tisti, ki je Jezusa krstil v Jordanu in o katerem pravi Snoj: "In ve, da prvi sam je z njim – odrešen." Igralec je Zvone Hribar, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, režiserka: Elza Rituper, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2003.
Antun Gustav Matoš (rojen je bil leta 1873, umrl je leta 1914) je bil hrvaški pesnik, pisatelj, esejist in kritik, ki je na prehodu iz 19. v 20. stoletje odprl hrvaško književnost sodobnim literarnim iskanjem in rešitvam. Ob 110. obletnici smrti se ga spominjamo s kratkim izborom njegovih sonetov. Prevajalec je Drago Bajt, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija leta 2024.
Eden prvih srbskih književnikov, ki se je obrnil k ljudskemu jeziku in izrazito lirskim občutjem. Prevajalec: Alojz Gradnik, igralec: Uroš Smolej, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Miha Jaramaz, režiserka: Špela Kravogel. Leto nastanka: 2014.
Katerina Angelaki Rooke (1939–2020) je bila grška pesnica, prevajalka in esejistka, ki je spadala med najpomembnejše grške literate in literatke povojne generacije. Izdala je več kot 20 pesniških zbirk, med njimi Volkovi in oblaki (1963), Penelopini razsuti listi (1977), Ko telo (1988) in Anoreksija obstoja (2011). Za svoje pesmi, ki so bile prevedene v več kot deset jezikov, je prejela številne državne in mednarodne literarne nagrade. V njih se eksistencialna vprašanja samote, smrti, telesnosti, odnosa med človekom in naravo ter položaja ženske v tradicionalni družbi prepletajo s samosvoje reinterpretiranimi mitološkimi motivi. Izbor pesmi je prevedla Lara Unuk. Interpretira dramska igralka Anja Novak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Satira o pisateljih, a ne tistih klasičnih, ki so pisali še z gosjim peresom, temveč precej sodobnejših, tistih s pisalnimi stroji. Pisateljica, rojena 13. marca 1924 v Mariboru, jih je razvrstila v pet tipov. Ampak tako je bilo pred desetletji, današnja tipologija še čaka na koga, ki jo bo odkril. Igralka: Tina Uršič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Zoran Crnkovič, režiserka: Petra Tanko. Produkcija januar 2002.
Vsako leto 12. marca, ko goduje sv. Gregor, praznujemo gregorjevo – dan, ko se ptički ženijo. Do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 je gregorjevo veljalo za začetek pomladi in še danes ta dan povezujemo s pomladjo. Pomladi se dotikajo tudi za oddajo izbrane pesmi Kajetana Koviča, Simona Gregorčiča, Simona Jenka, Josipa Murna, Otona Župančiča in Srečka Kosovela. Interpreta: Matej Puc in Branko Jordan, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2016.
Italijanski pesnik in dramatik Torquato Tasso se je rodil 11. marca 1544 v Sorrentu v Neapeljskem zalivu. Verjetno je njegovo najbolj znano delo Osvobojeni Jeruzalem. Kar nekaj odlomkov iz pesnitve je poslovenil Srečko Fišer in jih objavil v Tassovem izbranem delu z naslovom Ljubezen je duša sveta v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. V omenjeni knjigi je objavljenih precej zgoščenih sonetov o ljubezni in nekaj jih lahko slišite v Literarnem nokturnu ob okrogli obletnici umetnikovega rojstva. Prevajalec Srečko Fišer, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Lirična ljubezenska občutja in občutki samotnosti v prepletu s podobami kraške in vipavske pokrajine. Igralec Zoran More, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar. Produkcija 1999.
Ob 210. obletnici rojstva enega največjih ukrajinskih pesnikov, Tarasa Ševčenka, lahko v oddaji Literarni nokturno poslušate izbor njegovih pesmi (Oporoka, Pesmi moje, Duma, Večer, Teče voda, Tam za gajem), ki jih je prevedel Severin Šali, interpetiral pa dramski igralec Vojko Zidar. Ševčenko, romantični pesnik, slikar in humanist, se je v svojih delih zavzemal za boj ukrajinskega naroda zoper nacionalno zatiranje, danes pa pomeni enega temeljev sodobne ukrajinske književnosti. Prevajalec Severin Šali, interpret Vojko Zidar, režiserka Barbara Hieng Samobor, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Marjan Kovačevič Beltram. Produkcija 1999.