Iskanje
37 min • 03. 03. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
37 min • 03. 03. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic.
Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj;
prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj;
režiser: Gregor Tozon;
bralca: Miha Zor, Maja Moll;
igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Jure Culiberg;
urednica oddaje: Tina Kozin;
posneto leta 2011.
Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic.
Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj;
prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj;
režiser: Gregor Tozon;
bralca: Miha Zor, Maja Moll;
igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Jure Culiberg;
urednica oddaje: Tina Kozin;
posneto leta 2011.
Trinajstega aprila 1906 se je v Cooldrinaghu v Foxrocku pri Dublinu rodil Samuel Beckett, eden najpomembnejših in najbolj samosvojih pisateljev 20. stoletja in tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Vabimo vas, da ob 120. obletnici njegovega rojstva poslušate Literarni večer, v katerem je Aleš Berger Becketta predstavil kot prozaista. Vanj je vključil odlomke iz Beckettovih romanov Murphy, Watt, Molloy, Malone umira in Neimenljivi ter kratki besedili iz pisateljevega poznega obdobja. Odlomka iz romanov Murphy in Watt je prevedel Jože Stabej, preostala besedila pa Aleš Berger. Interpretacija Radko Polič in Igor Samobor, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek in Zmago Frece, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja in Staša Grahek.
37 min • 16. 04. 2026
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
35 min • 14. 04. 2026
Mineva 80 let od rojstva angleške pisateljice Sue Townsend. Njeno ime povezujemo predvsem z Jadranom Krtom in njegovim skrivnim dnevnikom, v slovenščino ga je prevedel Vasja Cerar, saj je z delom zaslovela po vsem svetu. Sue Townsend pa je napisala še veliko ve. Katarina Mahnič jo v oddaji predstavi tudi z odlomki iz romanov Prenovljena Coventry in Leta ponižnosti. Avtorica scenarija Katarina Mahnič, prevajalci Vasja Cerar, Maja Šturm in Katarina Mahnič, interpreta Matej Puc in Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tadeja Krečič in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
32 min • 09. 04. 2026
Pesmi, ki jih je zapustila Jane Kenyon, so tihi glasovi podob sveta, ki nas obdaja; poetične podobe, ki nas vsaj tolažijo, če nas že ne morejo rešiti izgube ljubljenih, lastne moči, vere v možnost kontinuitete in odrešitve. S temi besedami je avtorica Literarnega večera Lucija Stupica natančno opisala poezijo te ameriške pesnice, avtorice šestih pesniških zbirk, od katerih sta dve izšli šele po njeni smrti leta 1995. Prevajalka Lucija Stupica, scenaristka Lucija Stupica, urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Darja Reichman, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Klemen Markovčič. Posneto marca 2026.
27 min • 07. 04. 2026
2. april je rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Cristiana Andersena, Mednarodna zveza za mladinsko književnost - IBBY pa ga je leta 1967 razglasila tudi za Mednarodni dan knjig za otroke. Od leta 1956 zveza IBBY podeljuje nagrado za najboljšega pisatelja, od leta 1966 pa tudi za ilustratorja. Za oddajo smo pred desetletjem izbrali nekaj pravljic, s katerimi so se predstavile Anja Štefan, Špela Frlic in Ana Duša. V njej smo se poklonili ljudski pravljici, iz katere je črpal tudi Andersen, ter avtorski pravljici. Špela Frlic je interpretirala dansko ljudsko pravljico Enajst labodov, Anja Štefan je pripovedovala avtorske pravljice, v kateri pa ne manjka ljudskih modrosti. Ana Duša pa nas je očarala s pripovedovanjem, središče katerega je pogost pravljični motiv morske deklice. Avtorica oddaje Simona Kopinšek, interpretke Anja Štefan, Špela Frlic, Ana Duša, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
27 min • 02. 04. 2026
