Iskanje
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar.
Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar,
avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon,
avtor prevodov Anton Sovre,
režiser Aleš Jan,
bralka Barbara Berce,
interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel
glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša,
mojster zvoka Jure Culiberg,
redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc.
Produkcija 1981.
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar.
Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar,
avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon,
avtor prevodov Anton Sovre,
režiser Aleš Jan,
bralka Barbara Berce,
interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel
glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša,
mojster zvoka Jure Culiberg,
redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc.
Produkcija 1981.
Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.
36 min • 04. 12. 2025
Poljski pesnik in dramatik Adam Mickiewicz se je rodil 24. decembra 1798 in umrl 26. novembra 1855. Velja za najpomembnejšega pesnika poljske romantike. Najbolj znan je po poetični drami Praznik mrtvih in nacionalni epski pesnitvi Gospod Tadej. Literarni večer o Mickiewiczu je leta 1983 v okviru cikla K sinjemu cvetu romantike pripravila prevajalka Rozka Štefan ter vanj vključila prevode Dušana Ludvika in svoje lastne prevode Mickiewiczevih verzov. Interpreti Boris Kralj, Boris Juh, Slavko Cerjak, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Metka Rojc, režija Aleš Jan. Posneto leta 1983. Redakcija Ciril Stani in Staša Grahek.
40 min • 27. 11. 2025
Konstantin Kavafis (1863–1933) spada med najpomembnejše predstavnike sodobne grške in tudi svetovne književnosti. Osrednje teme Kavafisove poezije so zaprtost in izključenost človeka, samota posameznika, ki kaže na vso globino njegove tragične eksistence, nespremenljivost in neizogibnost, ki določa človekovo bivanje na tem svetu, za njegov izraz pa je značilna ironija – tako v besedi kot v dogajanju, meni dr. Dragica Fabjan Andritsakos, avtorica predloge za Literarni večer.
41 min • 25. 11. 2025
Dansko pisateljico Karen Blixen (1885–1962) poznamo tudi po njenem psevdonimu, ki pa je le eden izmed mnogih, namreč Isak Dinesen. Tina Mahkota je pripravila oddajo o njenem vznemirljivem življenju in zanimivem ustvarjanju, vanjo pa je vključila odlomke iz njene spominske proze Spomin na Afriko v prevodu Maje Kraigher, zgodbo Prstan ter odlomek iz zgodbe Babettina gostija – oboje je prevedla Tina Mahkota. Interpretirata Violeta Tomič in Martina Maurič Lazar, vezno besedilo bere Lucija Grm, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek in Tesa Drev Juh, produkcija 2015.
42 min • 20. 11. 2025
Audre Lorde (1934 – 1992), temnopolta ameriška lezbična pesnica in aktivistka je objavila deset pesniških zbirk, zadnja je izšla postumno. Med letoma 1991 in 1992 je bila imenovana za poeto laureato zvezne države New York. Kot pesnica je znana po tehnični dovršenosti svoje poezije, v kateri je pogosto odpirala vprašanja strukturne diskriminacije, vselej skozi prizmo ljubezni. Bila je tudi soustanoviteljica feministično naravnanega založniškega združenja Kuhinjska miza: založba nebelopoltih žensk.
38 min • 18. 11. 2025
