Desetletje prej, preden se je indijska podcelina leta 1947 rešila britanske nadvlade, hkrati pa se po verskem ključu tragično razdelila na muslimanski Pakistan in hindujsko Indijo, sta se v urdujski književnosti uveljavila dva velika avtorja: Ismat Chughtai (1911–1991) in Saadat Hasan Manto (1912–1955). Zasijala sta z deli, ki živo prikazujejo kulturo obredov in tradicij, hkrati pa s kritično ostjo in z obiljem sarkazma razkrivajo verski fanatizem, dvojna merila, zatiranje, pa tudi kljubovanje v družbi, ki je bila v času nastanka še del britanskega imperija. Oba sta si zaradi uporništva in radikalnosti prislužila ostre kritike in celo obtožbe o obscenosti. Njune življenjske poti so se večkrat križale, med drugim tudi leta 1946 med sodnim procesom v Lahoreju, kjer sta se morala zagovarjati zaradi obscenosti in bila nazadnje oproščena. Po razdelitvi podceline sta živela na različnih straneh politične ločnice in ustvarila obsežna leposlovna opusa. Njuna edinstvena pripovedna glasova in iskrena izzivanja, tako moralna kot filozofska, za sedanjega bralca nista izgubila niti kanca ostrine in ostajata tudi v današnjem svetu globoko pomenljiva.
Zgodbi, ki ju predstavljamo, je izbrala in uredila Ana Jelnikar, prevedla pa Tina Mahkota po angleških prevodih iz urdujščine.

Interpreta Saša Mihelčič, Matej Puc,
bralec Igor Velše,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič,
režiserka Špela Kravogel.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.

Radio Slovenija - 3. program