Iskanje
Dima Zupana v Literanem portretu gosti in predstavlja Vida Curk, in sicer z odlomki iz njegovih romanov za odrasle bralce – Leteči mački in Hudo brezno. Dim Zupan, sin Vitomila Zupana, je na uspešno pisateljsko pot stopil razmeroma pozno, pri petinštiridesetih letih, in to s prozo za mlajše bralce. Ob njej je napisal tudi tri romane za odrasle.
Gost oddaje Dim Zupan,
avtorica scenarija Vida Curk,
režiserka Ana Krauthaker,
bralec Aleksander Golja,
igralca Zvone Hribar in Ljerka Belak,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
Redaktorici Vida Curk in Petra Meterc.
Posneto leta 2005.
Dima Zupana v Literanem portretu gosti in predstavlja Vida Curk, in sicer z odlomki iz njegovih romanov za odrasle bralce – Leteči mački in Hudo brezno. Dim Zupan, sin Vitomila Zupana, je na uspešno pisateljsko pot stopil razmeroma pozno, pri petinštiridesetih letih, in to s prozo za mlajše bralce. Ob njej je napisal tudi tri romane za odrasle.
Gost oddaje Dim Zupan,
avtorica scenarija Vida Curk,
režiserka Ana Krauthaker,
bralec Aleksander Golja,
igralca Zvone Hribar in Ljerka Belak,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
Redaktorici Vida Curk in Petra Meterc.
Posneto leta 2005.
Pesnica Lucija Stupica je leta 2001 za zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec, v njej pa že lahko prepoznamo nekatere značilnosti pesničine poetike. Avtorica je pozneje izdala še štiri pesniške zbirke in prejela tudi dve mednarodni nagradi: leta 2010 nemško nagrado Huberta Burde, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarcovih nagrad, in štiri leta pozneje še švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder. Pred nekaj meseci pa je britanska univerza Warwick prevod zbirke Točke izginjanja nominirala za nagrado Ženske v prevodu. Za primerjavo: med desetimi nominirankami sta bili tudi dve nobelovki. Scenaristka Vladimira Rejc, igralka Violeta Tomič, bralec Gorazd Logar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež. Režiser: Boštjan Vrhovec. Posneto junija 2002.
25 min • 08. 03. 2026
5. februarja je minilo sto let, odkar se je v Sežani rodila slovenska prevajalka, pesnica in pisateljica Jolka Milič. Umrla je pred petimi leti v Izoli. Zelo pogosto se je oglašala v slovenski književni publicistiki s kritikami, polemikami in glosami, predvsem pa se je uveljavila kot prevajalka španske, francoske in italijanske poezije. Jolka Milič je od leta 1954 objavljala črtice, novele in pesmi. Njena prva zbirka Pesniški list iz leta 1972 je vnesla v slovensko poezijo predvsem intimno žensko tematiko, včasih v obliki eksperimentalnih lepljenk citatov. Govori Jolka Milič. Igralca Mina Jeraj in Rudi Kosmač, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserka Sonja Stopar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1981.
23 min • 01. 03. 2026
Literarni portret tokrat namenjamo Andréju Bretonu, utemeljitelju ene najbolj prevratniških, hkrati pa poetično tvornih struj v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja – nadrealizma. Aleš Berger, ki je oddajo pripravil leta 1977, se je odločil Bretona – ta se je rodil leta 1896, umrl pa leta 1966 – predstaviti kot teoretika in ustvarjalca: ob odlomkih iz Manifesta nadrealizma, ki je izšel leta 1924, je izbral nekaj reprezentativnih zgledov Bretonove poezije. Avtor scenarija in prevajalec Aleš Berger, interpreta Ivo Ban, Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, režija Aleš Jan. Posneto 1977. Urednica oddaje Staša Grahek.
24 min • 22. 02. 2026
Renato Quaglia, rojen leta 1941 na Solbici v Reziji, je eden najpomembnejših sodobnih pesnikov v slovenski Benečiji. Piše v rezijanščini in italijanščini, v slovenski pesniški prostor pa je odmevno vstopil že s svojo prvo knjigo poezije Baside/Besede (Trst, 1985), za katero je pred štiridesetimi leti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegova poezija nastaja pod močnim vtisom ljudske govorice in pesmi, zaznamuje pa jo tudi mistično doživetje stvarstva. V portretu, ki je nastal leta 1980, Quaglia bere svojo poezijo, ki jo v knjižni slovenščini nato interpretira dramski igralec Kristijan Muck. Prevajalec: Pavle Merku; interpret: dramski igralec Kristijan Muck; režiser: Aleš Jan; bralka: Barbara Berce; mojster zvoka: Jure Culiberg; produkcija 1980.
17 min • 08. 02. 2026
Berta Bojetu Boeta, rojena leta 1946 v Mariboru, je bila igralka, pesnica in pisateljica. Petnajst let je igrala v lutkovnem gledališču in bila ena izmed ustanoviteljic Koreodrame. Za vlogo Agate Schwarzkobler v istoimenski drami je leta 1986 prejela nagrado Borštnikovega srečanja za igro. Izdala je dve pesniški zbirki: leta 1979 zbirko Žabon in leta 1988 Besede iz hiše Karlstein, pozneje pa dva romana: 1990 Filio ni doma in 1995 Ptičja hiša, za katerega je prejela nagrado kresnik. Redno je objavljala v vseh jugoslovanskih in slovenskih revijah ter tudi v tujini. Umrla je leta 1997. Ob 80. obletnici njenega rojstva poslušamo literarni portret, ki ga je leta 1996 pripravila Živa Emeršič Mali, zanj je poezijo izbrala in interpretirala pesnica sama. Avtorica scenarija Živa Emeršič Mali, režiser Igor Likar, interpretka Berta Bojetu Boeta, bralec Ivan Rupnik, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorici oddaje Živa Emeršič Mali in Petra Meterc. Produkcija leta 1996.
15 min • 01. 02. 2026
