Partizan, pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist, prevajalec in okoljevarstvenik ter soavtor venetske teorije Matej Bor se je rodil kot Vladimir Pavšič 14. aprila 1913 v vasi Kanalski Lom v občini Tolmin. Kot partizan in pesnik se je prerodil: njegov partizanski psevdonim Matej Bor, poln volje do preživetja, je postal njegovo ime, njegova partizanska lirika pa sodi med vrhunce poezije, nastale v letih druge svetovne vojne. Med drugim je napisal ponarodelo Hej, brigade, že leta 1942 pa je objavil svojo prvo pesniško zbirko Previharimo viharje. K partizanski tematiki se je vrnil s povojno zbirko Pesmi (1946), potem pa je bolj in bolj pisal osebnoizpovedno liriko, pogosto z izrazitimi humanističnimi poudarki. S pesmimi, kot so Pred zrcalom, Kako je človek nebogljeno sam, Na poti, Galjot in druge, je ustvaril nekaj antologijskih pesmi, hkrati pa je z vse večjim nezadovoljstvom spremljal sodobno slovensko poezijo, ki se je osvobodila z eksperimentom, modernizmom oziroma z odmikom od tradicije. Njegova nejevolja je dosegla vrh z njegovim podpisom pod izjavo Demokracija – da, razkroj – ne, zavrnil pa je tudi sodelovanje v antologiji slovenske poezije, ki sta jo pripravila Drago Bajt in Peter Kolšek. Seveda pa Bor ni bil samo pesnik: kot scenarist je sodeloval pri eni največjih slovenskih uspešnic vseh časov, pri Vesni, prevajal je Shakespearja, opozarjal na uničevanje okolja in še marsikaj. Ob stodeseti obletnici rojstva in trideseti obletnici smrti (umrl je 29. septembra 1993 v Radovljici) se bomo spomnili vsestranskega umetnika Mateja Bora z njegovim pesemskim ciklom Šel je popotnik skozi atomski vek, objavljenim leta 1958 v pesniški zbirki Sled naših senc.
Iskanje
