Iskanje
Na pustni torek se v različnih slovenskih mestih po ulicah sprehajajo tudi kurenti. Značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice po izročilu s poskakovanjem in truščem odganja zimo in kliče pomlad. Raziskovalci sicer ločujejo med kurentom kovačem v slovenski slovstveni folklori in kurentom v pustnih šegah. Oba lika druži podoben duh. Podobno kot pustni kurent prežene zimo, kovač kurent prežene smrt in hudiče. Slovenski literarni zgodovinar, teoretik in folklorist Jakob Kelemina je o Kurentu zapisal nekaj zgodb v delu z naslovom Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki je izšlo daljnega leta 1930. V kratke pripovedi je ujeta raznovrstna kurentova narava. Po eni strani je bil božanstvo nadnaravnih moči, v čemer spominja na starogrškega Dioniza, po drugi pa pravljično bitje, veseljak in šaljivec.
Interpretira Tomaž Gubenšek,
glasbena oprema Nejc Bečan,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Marko Bratuš,
redakcija Vlado Motnikar in Tesa Drev Juh,
produkcija 2007.
Na pustni torek se v različnih slovenskih mestih po ulicah sprehajajo tudi kurenti. Značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice po izročilu s poskakovanjem in truščem odganja zimo in kliče pomlad. Raziskovalci sicer ločujejo med kurentom kovačem v slovenski slovstveni folklori in kurentom v pustnih šegah. Oba lika druži podoben duh. Podobno kot pustni kurent prežene zimo, kovač kurent prežene smrt in hudiče. Slovenski literarni zgodovinar, teoretik in folklorist Jakob Kelemina je o Kurentu zapisal nekaj zgodb v delu z naslovom Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki je izšlo daljnega leta 1930. V kratke pripovedi je ujeta raznovrstna kurentova narava. Po eni strani je bil božanstvo nadnaravnih moči, v čemer spominja na starogrškega Dioniza, po drugi pa pravljično bitje, veseljak in šaljivec.
Interpretira Tomaž Gubenšek,
glasbena oprema Nejc Bečan,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Marko Bratuš,
redakcija Vlado Motnikar in Tesa Drev Juh,
produkcija 2007.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.
12 min • 11. 03. 2026
Pesnica Tanja Matijašević pripravlja pesniško prvenko (izšla bo v zbirki Lambda pri Škucu). Za prvi vtis in lažje čakanje lahko v Literarnem nokturnu slišimo nekaj njenih pesmi, nastalih ob življenju z rakom. Režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
10 min • 10. 03. 2026
Gaël Faye, pisatelj, pesnik in glasbenik, se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko vojno pobegnila v Francijo. V slovenskem prevodu smo lahko brali že njegov roman Mala dežela, ki govori o otroštvu v Burundiju in je postal prava literarna uspešnica. Palisandrovec je njegov drugi roman, ki skozi usodo štirih generacij slika ruandsko zgodovino. V romanu spremljamo junaka Milana, ki s starši živi v Parizu. Čeprav je njegova mama ruandskega rodu, je o Ruandi vedno molčala, zato se jo junak nameni raziskati sam. Prevajalka Janina Kos, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
10 min • 09. 03. 2026
Leta 2015 umrla alžirska pisateljica in filmska ustvarjalka Assia Djebar je v kanon zapisana kot eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev Severne Afrike, za njena dela pa je značilen feminističen naboj, ki veje iz zamolčanih in utišanih ženskih glasov. Prevajalka Ana Barič Moder, igralka Darja Reichman, urednica oddaje Maja Žvokelj, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan. Režiser Milan Golob. Oddaja je bila posneta marca 2020.
14 min • 08. 03. 2026
Josip Stritar se je rodil 6. marca leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, umrl je novembra 1923 v Rogaški Slatini. Na Dunaju je študiral klasične jezike, delal je kot domači učitelj pri premožnih avstrijskih družinah, veliko je potoval. Pozneje je služboval po dunajskih gimnazijah, tik pred smrtjo se je preselil v Rogaško Slatino. Njegova poezija je slogovno raznovrstna, zgled mu je bila klasična poezija. Sprva pri njem prevladuje intimna lirika, pozneje tudi kritična izpoved o času in ljudeh. Taki so satirični Dunajski soneti, v katerih je na začetku 70. let 19. stoletja napadel politične prvake in druge koristoljubce, ki jim je mar predvsem za svoj lasten blagor. Interpretacija Andrej Nahtigal, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Ana Krauthaker. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek.
12 min • 07. 03. 2026
