Iskanje
8 min • 09. 12. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
8 min • 09. 12. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Španski pesnik Rafael Alberti (1902–1999) je bil zadnji še živeči pripadnik generacije '27, skupine desetih špansko pišočih avtorjev, ki so ji med drugim pripadali Jorge Guillén, Federico García Lorca, Luis Cernuda, Vicente Aleixandre idr. Alberti je prvo pesniško zbirko Mornar na kopnem izdal leta 1925, po ustvarjali krizi, ki je sledila, pa tri leta pozneje še svojo najodmevnejšo pesniško zbirko O angelih (1928). V njej Alberti upesnjuje dramo duhovne krize na začetku dvajsetega stoletja na podlagi ukvarjanja s svojimi psihološkimi stanji. Zato Albertijevi angeli, ki so osrednji protagonisti njegovih pesmi, niso biblijski angeli, ki so človeku prinašali svetlobo, upanje, varnost, tudi radost, ampak so največkrat temne sile, ki povzročajo kaotičnost. Prav ta je v ospredju v njegovih pesmih, ki so pravzaprav pretanjena premišljevanja o času pred stotimi leti. V nocojšnjem Literarnem nokturnu boste slišali sedem pesmi Rafaela Albertija iz omenjene pesniške zbirke, ki je v slovenščini izšla leta 1996 pri Cankarjevi založbi.
Prevajalec Ciril Bergles,
interpret Željko Hrs,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Urban Gruden,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.
Španski pesnik Rafael Alberti (1902–1999) je bil zadnji še živeči pripadnik generacije '27, skupine desetih špansko pišočih avtorjev, ki so ji med drugim pripadali Jorge Guillén, Federico García Lorca, Luis Cernuda, Vicente Aleixandre idr. Alberti je prvo pesniško zbirko Mornar na kopnem izdal leta 1925, po ustvarjali krizi, ki je sledila, pa tri leta pozneje še svojo najodmevnejšo pesniško zbirko O angelih (1928). V njej Alberti upesnjuje dramo duhovne krize na začetku dvajsetega stoletja na podlagi ukvarjanja s svojimi psihološkimi stanji. Zato Albertijevi angeli, ki so osrednji protagonisti njegovih pesmi, niso biblijski angeli, ki so človeku prinašali svetlobo, upanje, varnost, tudi radost, ampak so največkrat temne sile, ki povzročajo kaotičnost. Prav ta je v ospredju v njegovih pesmih, ki so pravzaprav pretanjena premišljevanja o času pred stotimi leti. V nocojšnjem Literarnem nokturnu boste slišali sedem pesmi Rafaela Albertija iz omenjene pesniške zbirke, ki je v slovenščini izšla leta 1996 pri Cankarjevi založbi.
Prevajalec Ciril Bergles,
interpret Željko Hrs,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Urban Gruden,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev, bil pa je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Slovenskim bralcem ga je s prvim knjižnim izborom njegove poezije predstavil Peter Svetina, in sicer v delu z naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben kompleks aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno različna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je humor, ki zaznamuje tudi pesmi z bivanjsko in ljubezensko tematiko iz izbora, ki nosi naslov po Slamnigovi knjigi poezije Sed scholae iz leta 1987. Prevajalec: Peter Svetina, režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; leto posnetka: 2026.
9 min • 23. 01. 2026
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
14 min • 22. 01. 2026
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
10 min • 21. 01. 2026
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
9 min • 20. 01. 2026
Prav nenavadne verze je v davnem 16. stoletju zapisal Hans Sachs, pesnik, pisec iger in čevljar. Rodil se je v Nürnbergu in se na cerkvenem koru navdušil za poezijo. Napisal je izjemno veliko pesmi, karnevalskih iger, tragedije, komedije, prozne dialoge. Umrl je prav tako v Nürnbergu na današnji dan pred 450 leti in ob tej obletnici objavljamo njegovo pesem, polno nagnusnosti, saj govori o tem, kako naj se človek grdo vede za mizo. Za protiutež smo dodali še pesem Laški gost Thomasina von Zerklaereja iz 12. stoletja v malo bolj umirjenih in olikanih tonih. Obe pesmi je za radio prevedla Urška P. Černe. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Nina Kodrič. mojster zvoka: Sonja Strenar režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
9 min • 19. 01. 2026
