Iskanje
Poznani verz: "V poletno noč odmeva: pet pedi?" je uvodni (in sklepni) stih iz Balade o prepelici. Pesem je spesnil pesnik, pripovednik in prevajalec Fran Gestrin. Rodil se je 1. decembra 1865 v Ljubljani; na Dunaju je študiral pravo, v Gradcu pa zgodovino in zemljepis. Poučeval je v Gorici in Mariboru, vendar je zaradi jetike kmalu opustil poučevanje in se vrnil v Ljubljano. Tam je 15. avgusta 1893 še ne osemindvajsetleten umrl. Tako se je dopolnila njegova slutnja o zgodnji smrti, izražena v mnogih njegovih pesmih. Pesnik jih je leta 1893 objavil v svoji edini zbirki z naslovom Izza mladih let. Iz te zbirke smo ob 160. obletnici rojstva Frana Gestrina izbrali nekaj značilnih pesmi, začenjamo pa s pesmijo Zvečer. Na koncu poslušamo samo revijalno objavljeno Balado o prepelici.
Interpret Kristijan Muck,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto leta 2005.
Poznani verz: "V poletno noč odmeva: pet pedi?" je uvodni (in sklepni) stih iz Balade o prepelici. Pesem je spesnil pesnik, pripovednik in prevajalec Fran Gestrin. Rodil se je 1. decembra 1865 v Ljubljani; na Dunaju je študiral pravo, v Gradcu pa zgodovino in zemljepis. Poučeval je v Gorici in Mariboru, vendar je zaradi jetike kmalu opustil poučevanje in se vrnil v Ljubljano. Tam je 15. avgusta 1893 še ne osemindvajsetleten umrl. Tako se je dopolnila njegova slutnja o zgodnji smrti, izražena v mnogih njegovih pesmih. Pesnik jih je leta 1893 objavil v svoji edini zbirki z naslovom Izza mladih let. Iz te zbirke smo ob 160. obletnici rojstva Frana Gestrina izbrali nekaj značilnih pesmi, začenjamo pa s pesmijo Zvečer. Na koncu poslušamo samo revijalno objavljeno Balado o prepelici.
Interpret Kristijan Muck,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto leta 2005.
Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
5 min • 06. 12. 2025
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
10 min • 05. 12. 2025
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
10 min • 04. 12. 2025
Nekako vajeni smo, da poezijo Franceta Prešerna interpretirajo predstavniki srednje in starejše generacije slovenskih dramskih igralcev, redko pa slišimo interpretacije mlajših. Tokrat smo se odpravili na ljubljansko AGRFT, na kateri so nekaj Prešernovih pesmi interpretirali študentke in študenti: Urban Brenčič, Čarna Lampret, Neža Dvorščak, Aleksandar Jovanovski, Peter Podgoršek, Nejc Kravos, Maksim Mićković in Marko Rafolt. Izbrali smo naslednje Prešernove pesmi: Ukazi, Zapušena, Hčere svèt, Dohtar, Orglar in Kupído! Ti in tvoja lepa starka. Urednik oddaje Matej Juh, mentorja: režiserka doc. Saška Rakef in tonski mojster Urban Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godinal. Literarni nokturno je nastal v sodelovanju z AGRFT. Posneto leta 2025.
12 min • 03. 12. 2025
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
9 min • 02. 12. 2025
