Iskanje
12 min • 13. 11. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Yoko Ogawa, rojena leta 1962, je od leta 1988 objavila že več kot petdeset del leposlovja in stvarne literature. Doslej je prejela vse pomembnejše japonske literarne nagrade in mnoge mednarodne nagrade. Njen roman Tiha kristalizacija, katerega odlomek predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu, je bil med drugim uvrščen na ožji seznam za mednarodno nagrado booker in preveden v več kot deset jezikov. Alegorična distopija se dogaja na neimenovanem otoku, s katerega kar naprej izginjajo stvari, otočani pa jih slej ko prej pozabijo. Avtoritarna država z ukrepi tajne policije ali t. i. lovcev na spomine zatira vsak preostali spomin nanje ter preganja ljudi, ki sposobnost spominjanja ohranjajo. Protagonistka romana je pisateljica, ki zato, ker se boji, da bodo odpeljali tudi njenega urednika, skuje prav poseben načrt.
Prevajalec Domen Kavčič,
režiserka Ana Krauthaker,
interpretka Mojka Končar,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstrica zvoka Matjaž Miklič,
urednica oddaje Petra Meterc.
Produkcija 2025.
Yoko Ogawa, rojena leta 1962, je od leta 1988 objavila že več kot petdeset del leposlovja in stvarne literature. Doslej je prejela vse pomembnejše japonske literarne nagrade in mnoge mednarodne nagrade. Njen roman Tiha kristalizacija, katerega odlomek predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu, je bil med drugim uvrščen na ožji seznam za mednarodno nagrado booker in preveden v več kot deset jezikov. Alegorična distopija se dogaja na neimenovanem otoku, s katerega kar naprej izginjajo stvari, otočani pa jih slej ko prej pozabijo. Avtoritarna država z ukrepi tajne policije ali t. i. lovcev na spomine zatira vsak preostali spomin nanje ter preganja ljudi, ki sposobnost spominjanja ohranjajo. Protagonistka romana je pisateljica, ki zato, ker se boji, da bodo odpeljali tudi njenega urednika, skuje prav poseben načrt.
Prevajalec Domen Kavčič,
režiserka Ana Krauthaker,
interpretka Mojka Končar,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstrica zvoka Matjaž Miklič,
urednica oddaje Petra Meterc.
Produkcija 2025.
Barica Smole je mojstrica pisanja kratkih zgodb. O tem priča tudi njena zgodba Zelena trava domačije. V njej je marsikaj, od morja do trav, spominov in sodobnosti, vse pa prežema rezka lepota minevanja. Zgodba, ki jo boste poslušali z zadržanim dihom, potem pa jo boste težko pozabili. Režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
6 min • 13. 12. 2025
Nizozemski starostnik Hendrik Groen je pozornost bralske javnosti pritegnil s skrivnim dnevnikom v več delih, v katerem je popisal življenje prebivalcev amsterdamskega doma starejših občanov Dom zahajajočega sonca. Kar nekaj let ni bilo znano, da se za psevdonimom Hendrik Groen skriva knjižničar Peter de Smet. Ta z zajetno mero grenkosladkega humorja piše o posebni družbi starostnikov, ki jim je prepovedano tarnati o boleznih, njihov cilj pa je v maniri carpe diem uživanje do konca svojih dni. Za Literarni nokturno je Stana Anželj prevedla odlomek iz romana Majhno presenečenje. Ali kako sta se Hendrik in Evert spravila v škripce. Ta se odvija, preden Hendrik zaživi v Domu zahajajočega sonca, v odlomku pa je predstavljen zaplet z dojenčkom. Evert po spletu naključij, ko skoči v najbližjo šolo, da bi si olajšal mehur, v trenutku panike namreč s seboj odpelje otroški voziček. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
9 min • 12. 12. 2025
Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so pristali na monotono življenje. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para. Prevajalec Mišo Renko, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
13 min • 11. 12. 2025
10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan se z Literarnim nokturnom spominjamo še vedno nedokončane zgodbe o izbrisu 25671 prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije iz registra stalnega prebivalstva. Izbris ni prizadel samo izbrisanih, ampak tudi njihove bližnje. O tej izkušnji piše v svojem romanu Ćrtice tudi pisateljica in prevajalka Tina Perić. Iz romana smo za Nokturno izbrali poglavje z naslovom Morje, občuteno poglavje o tem, kako poskuša romaneskna junakinja popraviti nekaj, kar se težko popravi. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posnetzo leta 2025.
12 min • 10. 12. 2025
Španski pesnik Rafael Alberti (1902–1999) je bil zadnji še živeči pripadnik generacije '27, skupine desetih špansko pišočih avtorjev, ki so ji med drugim pripadali Jorge Guillén, Federico García Lorca, Luis Cernuda, Vicente Aleixandre idr. Alberti je prvo pesniško zbirko Mornar na kopnem izdal leta 1925, po ustvarjali krizi, ki je sledila, pa tri leta pozneje še svojo najodmevnejšo pesniško zbirko O angelih (1928). V njej Alberti upesnjuje dramo duhovne krize na začetku dvajsetega stoletja na podlagi ukvarjanja s svojimi psihološkimi stanji. Zato Albertijevi angeli, ki so osrednji protagonisti njegovih pesmi, niso biblijski angeli, ki so človeku prinašali svetlobo, upanje, varnost, tudi radost, ampak so največkrat temne sile, ki povzročajo kaotičnost. Prav ta je v ospredju v njegovih pesmih, ki so pravzaprav pretanjena premišljevanja o času pred stotimi leti. V nocojšnjem Literarnem nokturnu boste slišali sedem pesmi Rafaela Albertija iz omenjene pesniške zbirke, ki je v slovenščini izšla leta 1996 pri Cankarjevi založbi. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
8 min • 09. 12. 2025
