Iskanje
9 min • 01. 09. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
9 min • 01. 09. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Prvega septembra 1928 je poskusno začela delovati Radijska postaja Ljubljana, predhodnica današnjega Radia Slovenija. Poslušalce je prvi nagovoril Fran Saleški - Finžgar, pesnik Oton Župančič pa je prebral nekaj odlomkov iz Dume, pesnitve, v kateri je zajel tedaj žgoč problem izseljevanja slovenskega prebivalstva. Posnetka ni, saj je bilo vse izvedeno v neposrednem prenosu, pač pa je v radijskem arhivu ohranjenih več trakov Dume v interpretaciji več povojnih igralcev.
Igralec je Boris Kralj,
režiser Aleš Jan,
urednika oddaje Drago Bajt in Vlado Motnikar,
glasbeni opremljevalec Peter Čare,
mojster zvoka pa Staš Janež.
Posneto marca 1978.
Prvega septembra 1928 je poskusno začela delovati Radijska postaja Ljubljana, predhodnica današnjega Radia Slovenija. Poslušalce je prvi nagovoril Fran Saleški - Finžgar, pesnik Oton Župančič pa je prebral nekaj odlomkov iz Dume, pesnitve, v kateri je zajel tedaj žgoč problem izseljevanja slovenskega prebivalstva. Posnetka ni, saj je bilo vse izvedeno v neposrednem prenosu, pač pa je v radijskem arhivu ohranjenih več trakov Dume v interpretaciji več povojnih igralcev.
Igralec je Boris Kralj,
režiser Aleš Jan,
urednika oddaje Drago Bajt in Vlado Motnikar,
glasbeni opremljevalec Peter Čare,
mojster zvoka pa Staš Janež.
Posneto marca 1978.
Noah Charney je v New Havnu rojen ameriški pisatelj in predavatelj, avtor številnih člankov ter knjig, med njimi tudi svetovne uspešnice, romana Tat umetnin. Charney pa živi in dela v Sloveniji – na kamniškem koncu – in je o svojih vtisih, razmislekih in izkušnjah tujca pri nas napisal knjigo Slovenologija. Iz nje smo izbrali odlomke o tem, kako se srečuje s slovenščino, ki mu dela še vedno težave, saj se mu zdita besedi bratranec in prebranec tako podobni, enako zahtevna se mu zdi razlika med besedama naroden in neroden. Knjigo sta prevedli Mateja Štrajhar in Lisa Mislej. Interpretira dramski igralec Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
10 min • 16. 01. 2026
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
11 min • 15. 01. 2026
Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalec Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.
10 min • 14. 01. 2026
Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
10 min • 13. 01. 2026
Grška pesnica Maria Poliduri, rojena leta 1902 v Kalamati, je eden izmed najizrazitejših pesniških glasov literarne generacije dvajsetih let. Združevala je vplive nove romantike in simbolizma s pesimizmom, porojenim iz družbenih in političnih realij dobe. Pesmi Marie Poliduri so lirične, osebnoizpovedne, včasih zelo drzne v izrazu, njihove teme pa so predvsem ljubezen, minljivost in smrt. Prevladujoče vzdušje njene poezije je mistična melanholija. Na pesimistični ton njenih pesmi je gotovo vplivala tudi njena žalostna usoda: že pri osemnajstih letih je izgubila oba od staršev, le nekaj let pozneje pa je odpotovala v Pariz, kjer je živela v revščini in se nalezla tuberkuloze. Po vrnitvi v Atene leta 1928 je bila sprejeta v bolnišnico za jetične bolnike Sotiria, o kateri piše v istoimenski pesmi; tam je dve leti pozneje umrla, stara komaj 28 let. Pesmi za oddajo je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira Nataša Keser, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
12 min • 12. 01. 2026
