Iskanje
15 min • 09. 06. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Alice Oswald (roj. l. 1966, avtorica dela Reading) je prejemnica številnih literarnih nagrad in eden opaznejših glasov sodobne britanske književnosti. Na univerzi v Oxfordu je končala študij klasične filologije, potem pa dolgo delala kot vrtnarica. Izdala je devet pesniških zbirk, The Thing in the Gap-Stone Stile (Tisto tam na stopnički onkraj kamnite ograde, izdano l. 1996), Dart (Reka Dart, izšla l. 2002), Woods, etc. (Gozdovi itn., izdani l. 2005), Weeds and Wild Flowers (Plevel in divje rože, izšli l. 2009), A Sleepwalk on the Severn (Sprehod v spanju po reki Severn, knjiga je izšla l. 2009), Memorial (Spomenik, iz l. 2011), Falling Awake (Padanje iz sna, izšlo l. 2016), Nobody (Nikdo, iz l. 2019) in A Short Story of Falling (Kratka zgodba o padanju, izdana l. 2020). Izbrali smo nekaj pesmi iz njene predzadnje z naslovom Nikdo (Nobody). Čeprav se naslov te pesniške zbirke ali kar pesnitve navezuje na mitološki lik Odiseja, se zdi, da se ne nanaša toliko nanj kot na morje samo. Nobeden izmed številnih govorcev v pesmi ni poimenovan, čeprav se nekateri zdijo prepoznavni, drugi pa so anonimni utopljenci, bogovi/boginje ali voda sama. Ti izmuzljivi glasovi se prepletajo med seboj. Avtopoetični zapis na začetku pesnitve bralca pouči, da gre za besedilo, ki "živi" v "kalnosti" med zgodbo o Odiseju in precej manj znano zgodbo o pesniku, ki ga je Agamemnon plačal, da bi v njegovi odsotnosti vohunil za njegovo ženo, in ki se ga je Ajgist dal znebiti (pesnik je bil prepeljan "na kamniti otok" in tam so ga pustili, kot Oswaldova citira iz Odiseje, "kot kos hrane za ptice"). Pesnitev naj bi bila po avtoričinih besedah "prepihana od vetra in načeta od vode, kot da bi se kdo odločil zapeti Odisejo, a so z njim odveslali na kamniti otok in tako ni nikoli izvedel, kako se njena zgodba konča". To strategijo preusmerjanja pozornosti z osrednjih, herojskih mitoloških likov na manjše, obrobne, je pesnica uporabila že v zbirki Memorial, predelavi Iliade.
Prevajalka je Barbara Jurša Potocco,
režiserka Saška Rakef,
interpretka Sabina Kogovšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2025.
Alice Oswald (roj. l. 1966, avtorica dela Reading) je prejemnica številnih literarnih nagrad in eden opaznejših glasov sodobne britanske književnosti. Na univerzi v Oxfordu je končala študij klasične filologije, potem pa dolgo delala kot vrtnarica. Izdala je devet pesniških zbirk, The Thing in the Gap-Stone Stile (Tisto tam na stopnički onkraj kamnite ograde, izdano l. 1996), Dart (Reka Dart, izšla l. 2002), Woods, etc. (Gozdovi itn., izdani l. 2005), Weeds and Wild Flowers (Plevel in divje rože, izšli l. 2009), A Sleepwalk on the Severn (Sprehod v spanju po reki Severn, knjiga je izšla l. 2009), Memorial (Spomenik, iz l. 2011), Falling Awake (Padanje iz sna, izšlo l. 2016), Nobody (Nikdo, iz l. 2019) in A Short Story of Falling (Kratka zgodba o padanju, izdana l. 2020). Izbrali smo nekaj pesmi iz njene predzadnje z naslovom Nikdo (Nobody). Čeprav se naslov te pesniške zbirke ali kar pesnitve navezuje na mitološki lik Odiseja, se zdi, da se ne nanaša toliko nanj kot na morje samo. Nobeden izmed številnih govorcev v pesmi ni poimenovan, čeprav se nekateri zdijo prepoznavni, drugi pa so anonimni utopljenci, bogovi/boginje ali voda sama. Ti izmuzljivi glasovi se prepletajo med seboj. Avtopoetični zapis na začetku pesnitve bralca pouči, da gre za besedilo, ki "živi" v "kalnosti" med zgodbo o Odiseju in precej manj znano zgodbo o pesniku, ki ga je Agamemnon plačal, da bi v njegovi odsotnosti vohunil za njegovo ženo, in ki se ga je Ajgist dal znebiti (pesnik je bil prepeljan "na kamniti otok" in tam so ga pustili, kot Oswaldova citira iz Odiseje, "kot kos hrane za ptice"). Pesnitev naj bi bila po avtoričinih besedah "prepihana od vetra in načeta od vode, kot da bi se kdo odločil zapeti Odisejo, a so z njim odveslali na kamniti otok in tako ni nikoli izvedel, kako se njena zgodba konča". To strategijo preusmerjanja pozornosti z osrednjih, herojskih mitoloških likov na manjše, obrobne, je pesnica uporabila že v zbirki Memorial, predelavi Iliade.
Prevajalka je Barbara Jurša Potocco,
režiserka Saška Rakef,
interpretka Sabina Kogovšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2025.
Osmega decembra pred dva tisoč devetdesetimi leti se je rodil rimski pesnik Horac, s celotnim imenom Quintus Horatius Flaccus. Bil je sin osvobojenega sužnja v Venosi, današnji Basilicati, v južni Italiji. Študiral je v Rimu in Atenah, se boril pri Filipih, po vrnitvi v Rim je delal kot uradnik, potem pa s svojimi pesmimi vzbudil Mecenovo pozornost, prišel v njegov krog in bližino cesarja Avgusta. Leta 35 pred Kristusom je že izdal prvo knjigo Satir in kmalu zaslovel, z zbirko Od pa se je uveljavil kot najbolj cenjeni pesnik svoje dobe. Odvrnil se je od helenizma in se zgledoval po grških klasikih. Dramski igralec Polde Bibič interpretira pet Horacijevih od v prevodu Kajetana Gantarja. Glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2005.
11 min • 08. 12. 2025
Pesmi, ki nas vabijo v naravo: med drevesa in polja, med ptice in dežne kaplje. In seveda k mislim, ki jih prikličejo te podobe in ki jih zna Jure Jakob vedno subtilno izraziti. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto novembra 2025.
8 min • 07. 12. 2025
Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
5 min • 06. 12. 2025
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
10 min • 05. 12. 2025
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
10 min • 04. 12. 2025
