Iskanje
10 min • 29. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
10 min • 29. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Leonor Fini je življenjska pot vodila iz rodnega Buenos Airesa prek Trsta do Pariza, kjer se je leta 1931 ustalila in uveljavila kot nekonvencionalna slikarka, upodobljajoča usodne ženske in skrivnostne živali, zlasti mačke. Z obsežnim in osupljivim slikarskim opusom se uvršča med klasike nadrealizma, napisala pa je tudi nekaj proznih del. Iz kratkega romana z naslovom "Oneiropompe" (kar pomeni: Prinašalec sanj), ki je izšel leta 1978, smo izbrali odlomek.
Prevajalec Aleš Berger,
interpret Timotej Novaković,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2025.
Leonor Fini je življenjska pot vodila iz rodnega Buenos Airesa prek Trsta do Pariza, kjer se je leta 1931 ustalila in uveljavila kot nekonvencionalna slikarka, upodobljajoča usodne ženske in skrivnostne živali, zlasti mačke. Z obsežnim in osupljivim slikarskim opusom se uvršča med klasike nadrealizma, napisala pa je tudi nekaj proznih del. Iz kratkega romana z naslovom "Oneiropompe" (kar pomeni: Prinašalec sanj), ki je izšel leta 1978, smo izbrali odlomek.
Prevajalec Aleš Berger,
interpret Timotej Novaković,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2025.
Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.
8 min • 10. 02. 2026
Srbski pesnik in romanopisec Zvonko Karanović, ki se je rodil leta 1959 v Nišu, danes pa živi v Beogradu, je podobno kot pesniki beat generacije veliko potoval in pogosto menjaval službe. Delal je kot novinar, urednik, organizator koncertov, DJ, trinajst let pa je bil tudi lastnik trgovine s ploščami. Širše je zaslovel z romaneskno trilogijo Dnevnik dezerterjev, čeprav že dalj časa velja za kultnega pesnika podzemlja in družbenega roba. Izdal je številne pesniške zbirke, za katere je bil tudi večkrat nagrajen. Pri nas ga poznamo po knjigi izbranih pesmi Najboljša leta naših življenj (2017), tokrat pa ga spoznavamo kot avtorja pesmi v prozi, za katere pravi, da so kot prizori iz nekega hipnotičnega filma. Prevajalec: Primož Čučnik; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
12 min • 09. 02. 2026
Ana Pepelnik (1979, Ljubljana) je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007. Doslej je objavila osem pesniških zbirk, nagrado Prešernovega sklada pa ji je upravni odbor podelil za zbriki "to se ne pove" (2023) in "V drevo" (2025). Njena pesniška govorica, kot so zapisali v utemeljitvi, "ki se po zvočnosti in ritmičnosti pogosto približuje živemu pogovornemu registru, generira brezštevilne pomene tudi v pesničini zbirki V drevo. Tudi tu pesnica pod drobnogled postavlja domnevne samoumevnosti vsakdanjega življenja ter plete dialog med pesniškim glasom kot funkcijo v odnosu do sebe kot avtorice". Izbor iz pesniške zbirke "to se ne pove" smo na naših radijskih valovih že objavili, premierno pa predstavljamo naslovno pesem iz zbirke V drevo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
14 min • 08. 02. 2026
Spomnjamo se nekaterih pesnikov in pesnice, ki so v zadnjih tridesetih letih prejeli Prešernovo nagrado. Sprehajamo se od leta 2024, ko jo je prejela Erika Vouk, pa do Nika Grafenauerja, ki so mu nagrado podelili leta 1997. Oddaja je nekaj posebnega v tem, da poezijo berejo nagrajenci sami. Erika Vouk: Belo, ki me ljubiš, belo … Feri Lainšček: Kako je ljubezni ime … Boris A. Novak: Zareze v času Andrej Brvar: Šumik , 4.VII.1983 Jože Snoj: Ringa ringa raja Milan Dekleva: Roža, ki se usipa Milan Jesih: Tam, kamor hrepenenje komaj seže Niko Grafenauer: Igra Urednik oddaje Matej Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Posneto leta 2026.
13 min • 08. 02. 2026
Kratke zgodbe v zbirki z naslovom Podalpske odštekanke je avtorica Miša Gams postavila v Kamnik. Nekatere so precej bizarne, druge bolj realistične, skupno pa jim je, da jih ni dokončala, ampak je napisala tri konce, bralec pa je povabljen, naj si izbere svojega ali pa si ga izmisli sam. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto januarja 2026.
13 min • 06. 02. 2026
