Iskanje
13 min • 13. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
13 min • 13. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Cvetna nedelja je praznik Jezusovega prihoda v Jeruzalem teden dni pred veliko nočjo. Izbrali smo poglavji iz knjiige Jezusovo življenje francoskega pisatelja Françoisa Mauriaca, v katerih opisuje gostijo pri farizeju Simonu nekaj dni pred veliko nočjo in prihod v Jeruzalem, kjer Jezusa pozdravljajo s palmovimi vejami.
Francoski pisatelj, pesnik, kritik in novinar François Charles Mauriac se je rodil leta 1885 in umrl 1970; bil je član Francoske akademije, leta 1952 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Sprva je podpiral desno monarhistično gibanje Action française, potem pa se je med špansko državljansko vojno obrnil na levo in kritiziral Katoliško cerkev zaradi podpore generalu Francu. Med drugo svetovno vojno je kratek čas podpiral Petainov kolaboracionistični režim, že leta 1941 pa se je pridružil odporu.
Mauriac je eden izmed francoskih katoliških pisateljev, ki pogosto grdo resničnost sodobnega življenja obravnavajo v luči večnosti. V središču njegovih del je verna duša, ki se spopada s problemi greha, milosti in odrešenja. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del: Otrokova daritev, Terezina krivda, Rodnica in Jezusovo življenje, ki jo je Mauriac napisal leta 1937. Izhajajoč iz Svetega pisma Mauriac vodi bralca skozi Jezusovo življenje od otroštva do smrti in vstajenja.
Prevod Vlado Roštè,
intepretacija Aleš Valič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režija Saška Rakef.
Produkcija 2025.
Redakcija Staša Grahek.
Cvetna nedelja je praznik Jezusovega prihoda v Jeruzalem teden dni pred veliko nočjo. Izbrali smo poglavji iz knjiige Jezusovo življenje francoskega pisatelja Françoisa Mauriaca, v katerih opisuje gostijo pri farizeju Simonu nekaj dni pred veliko nočjo in prihod v Jeruzalem, kjer Jezusa pozdravljajo s palmovimi vejami.
Francoski pisatelj, pesnik, kritik in novinar François Charles Mauriac se je rodil leta 1885 in umrl 1970; bil je član Francoske akademije, leta 1952 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Sprva je podpiral desno monarhistično gibanje Action française, potem pa se je med špansko državljansko vojno obrnil na levo in kritiziral Katoliško cerkev zaradi podpore generalu Francu. Med drugo svetovno vojno je kratek čas podpiral Petainov kolaboracionistični režim, že leta 1941 pa se je pridružil odporu.
Mauriac je eden izmed francoskih katoliških pisateljev, ki pogosto grdo resničnost sodobnega življenja obravnavajo v luči večnosti. V središču njegovih del je verna duša, ki se spopada s problemi greha, milosti in odrešenja. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del: Otrokova daritev, Terezina krivda, Rodnica in Jezusovo življenje, ki jo je Mauriac napisal leta 1937. Izhajajoč iz Svetega pisma Mauriac vodi bralca skozi Jezusovo življenje od otroštva do smrti in vstajenja.
Prevod Vlado Roštè,
intepretacija Aleš Valič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režija Saška Rakef.
Produkcija 2025.
Redakcija Staša Grahek.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
14 min • 22. 01. 2026
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
10 min • 21. 01. 2026
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
9 min • 20. 01. 2026
Prav nenavadne verze je v davnem 16. stoletju zapisal Hans Sachs, pesnik, pisec iger in čevljar. Rodil se je v Nürnbergu in se na cerkvenem koru navdušil za poezijo. Napisal je izjemno veliko pesmi, karnevalskih iger, tragedije, komedije, prozne dialoge. Umrl je prav tako v Nürnbergu na današnji dan pred 450 leti in ob tej obletnici objavljamo njegovo pesem, polno nagnusnosti, saj govori o tem, kako naj se človek grdo vede za mizo. Za protiutež smo dodali še pesem Laški gost Thomasina von Zerklaereja iz 12. stoletja v malo bolj umirjenih in olikanih tonih. Obe pesmi je za radio prevedla Urška P. Černe. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Nina Kodrič. mojster zvoka: Sonja Strenar režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
9 min • 19. 01. 2026
Mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, enega od pesnikov slovenske moderne. Že kot dijak je bil član in tajnik Zadruge, sodeloval je z Murnom, Župančičem in zlasti Cankarjem. Živel je v Ljubljani in Novem mestu, po maturi je moral k vojakom v Trst. Tam je zbolel za jetiko, se na smrt bolan leta 1899 vrnil v Ljubljano, kjer je aprila v Cukrarni umrl. V poeziji je izšel iz ljudskih in klasičnih vzorov, znana sta mu bila francoska dekadenca in simbolizem. V središču njegove poezije so ljubezenske pesmi, v ciklu sonetov Moj Bog pa je izpovedal svojo življenjsko in svetovnonazorsko misel. Inerpretacija Kristijan Muck, ton in montaža Gabrijela Čepič, režija Jože Valentič. Produkcija 1994. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
11 min • 18. 01. 2026
