Iskanje
9 min • 23. 01. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
9 min • 23. 01. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Druga polovica 20. stoletja je eno najzanimivejših obdobij ameriške poezije. V tem času je ustvarjalo tudi nekaj najrazvpitejših ameriških pesnikov, kot so W. H. Auden, Allen Ginsberg in Frank O'Hara. Čeprav med te ne spada William Stanley Merwin (1927–2019), pa njegova poezija predstavlja enega najbolj samosvojih sodobnih pesniških glasov. Merwina, ki je izdal več kot trideset pesniških zbirk in za svoje delo prejel številne nagrade, namreč ne moremo uvrstiti v nobeno ameriško pesniško šolo ali smer. Njegova poezija je precej osebna in v sebi združuje več vplivov tako iz Evrope, kjer je nekaj časa tudi živel, kot iz Amerike. Pesmi so velikokrat napisane brez ločil in z nenavadno dinamiko ustvarjajo povsem samosvoj pesniški izraz. Objavljamo pet njegovih pesmi.
Prevedel Miha Avanzo,
interpret Urban Kuntarič,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.
Druga polovica 20. stoletja je eno najzanimivejših obdobij ameriške poezije. V tem času je ustvarjalo tudi nekaj najrazvpitejših ameriških pesnikov, kot so W. H. Auden, Allen Ginsberg in Frank O'Hara. Čeprav med te ne spada William Stanley Merwin (1927–2019), pa njegova poezija predstavlja enega najbolj samosvojih sodobnih pesniških glasov. Merwina, ki je izdal več kot trideset pesniških zbirk in za svoje delo prejel številne nagrade, namreč ne moremo uvrstiti v nobeno ameriško pesniško šolo ali smer. Njegova poezija je precej osebna in v sebi združuje več vplivov tako iz Evrope, kjer je nekaj časa tudi živel, kot iz Amerike. Pesmi so velikokrat napisane brez ločil in z nenavadno dinamiko ustvarjajo povsem samosvoj pesniški izraz. Objavljamo pet njegovih pesmi.
Prevedel Miha Avanzo,
interpret Urban Kuntarič,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.
Kratko zgodbo Gozd je napisal šestdesetletni finski pisatelj Petri Tamminen, avtor več romanov, zbirk kratke proze in radijskih iger. Njegova dela so prevedena v več kot 10 jezikov, v slovenščini imamo eno samo Tamminenovo knjigo z naslovom Skrivališča, ki je izšla pri Literarno umetniškem društvu Literatura. To je izbor zgodb iz treh knjig, v njem pa smo našli tudi zgodbo Gozd, o katerem pripoveduje avtor kot "Finec, ki se skriva v gozdu že tako dolgo, da se je gozd začel skrivati v njem". S prefinjenim humorjem in sproščenim tokom misli govori o povezanosti človeka, moškega, z naravo. Zgodbo je prevedla Julija Potrč. Igralec Žan Brelih Hatunić, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Marko Rengeo, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
7 min • 15. 04. 2026
Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte. Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je, zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku, postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini; za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič. Avtor prevoda Jernej Pribošič, režiser Marko Rengeo, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
15 min • 14. 04. 2026
Eleni Vakaló, ki se je rodila leta 1921 v Carigradu, je bila grška pesnica, umetnostna kritičarka in umetnostna zgodovinarka. Sodila je med ustanovitelje Svobodne delavnice za likovno umetnost Vakalo (danes kolidž Vakalo), kjer je vse do leta 1990 poučevala umetnostno zgodovino. Kot kritičarka in recenzentka je sodelovala z različnimi časopisi. Napisala je štirinajst pesniških zbirk, njen pesniški opus pa predstavlja neprekinjeno celoto, v kateri se pesmi in motivi prelivajo in nadaljujejo iz zbirke v zbirko, vse od zgodnjih zbirk Tema in variante iz leta 1945 in Spomini iz morastega mesta iz leta 1948 pa do zbirke Dejstva in zgodbe gospice Rozaline iz leta 1990, za katero je leto pozneje prejela grško državno nagrado za poezijo. Za svoj kritiški opus je prejela nagrado za esej Atenske akademije. Spada v povojno pesniško generacijo postnadrealistov. Umrla je leta 2001. Interpretira dramska igralka Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
12 min • 13. 04. 2026
Znanstvenofantastični filozofski roman Če se ne vrneš Anje Radaljac je postavljen v medapokaliptično prihodnost po ekološkem kolapsu. V središču pripovedi je Judita, nekromantka, ki s tehnološkim sistemom C(i)RI vstopa v liminalni prostor med življenjem in smrtjo ter poskuša zavesti prepričati, naj se vrnejo v materialnost. Strokovni protokoli in jezik algoritmov se prepletajo z osebnim razpadanjem, utrujenostjo, krivdo in izgubo bližnjega. Vprašanje, ali je vrnitev sploh smiselna, postane hkrati družbeno in intimno. Roman odpira temeljne dileme sodobnosti: kako živeti v svetu, v katerem je smrt postala veliko bolj obvladljiv proces, vendar eksistencialna praznina ostaja; kako vztrajati v materialni realnosti, ko se zdi vabljivejša razpustitev; in kako ohraniti lastno zavest kot nekaj enkratnega v času, ki ga zaznamujejo algoritmi in vsezavest. Interpret je Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje pa Tina Poglajen. Leto nastanka: 2026.
12 min • 12. 04. 2026
Avstrijski pisatelj Michael Köhlmeier (roj. l. 1949) v kratkem romanu Deklica z naprstnikom pripoveduje ganljivo zgodbo o pustolovščinah begunskih otrok, ki jih je val nenaklonjene globalne politike ločil od njihovih družin in naplavil v mesta bogatega Zahoda. Brez pomoči in prepuščeni svoji iznajdljivosti se poskušajo znajti v svetu, ki na videz ponuja vse potrebno za preživetje, toda njegovi prebivalci gledajo na prišleke z nezaupljivostjo in so jim vse prej kot naklonjeni. Interpret je Matej Puc, prevajalec Aleš Učakar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2026.
11 min • 11. 04. 2026
