Iskanje
11 min • 26. 11. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
11 min • 26. 11. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Krvava soba in druge zgodbe je zbirka čudaških, grozljivih in grotesknih kratkih zgodb angleške pisateljice Angele Carter, ki je prepoznavna po svojih feminističnih, magično-realističnih in pikaresknih predelavah klasičnih pravljic. Na njeno pisanje so vplivale tako psihoanaliza kot filmska umetnost in simbolistična poezija; svoje zanimanje je usmerila v prikrito vsebino tradicionalnih zgodb in prav to je poudarjala v svojih predelavah. Izbrali smo dve zgodbi v prevodu Tine Poglajen z naslovoma Volkodlak in Snežni otrok.
Interpretira dramska igralka Maja Sever,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2017.
Krvava soba in druge zgodbe je zbirka čudaških, grozljivih in grotesknih kratkih zgodb angleške pisateljice Angele Carter, ki je prepoznavna po svojih feminističnih, magično-realističnih in pikaresknih predelavah klasičnih pravljic. Na njeno pisanje so vplivale tako psihoanaliza kot filmska umetnost in simbolistična poezija; svoje zanimanje je usmerila v prikrito vsebino tradicionalnih zgodb in prav to je poudarjala v svojih predelavah. Izbrali smo dve zgodbi v prevodu Tine Poglajen z naslovoma Volkodlak in Snežni otrok.
Interpretira dramska igralka Maja Sever,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2017.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Klemen Pisk je doslej izdal tri pesniške zbirke. Njegova poezija se pogosto giblje med refleksijo in intimno izkušnjo. V ciklu Konklave pesnik vstopa v zaprt prostor, v katerem se razkrivajo skriti pomeni. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
12 min • 19. 04. 2026
»Moja bolezen je igra z besedami,« je nekoč z nekaj besedami povzel svoj ustvarjalni postopek Ivan Volarič - Feo. Avtor, ki je pesniški jezik gnetel iz prepleta najrazličnejših postopkov, parodiranja, parafraziranja, jezikovne igre, vnašanja tujih jezikov, je v njem pronicljivo, samoironično ali pa duhovito tudi združeval nasprotja. Izbor pesmi, ki mu lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno, v ciklu Na valovih humorja, je pripravljen iz Volaričeve antologijske zbirke T'guwrš od t'grš: déjàjmais vu, ki je leta 2008 izšla pri Cankarjevi založbi. Režiserka: Živa Bizovičar; inrterpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
9 min • 17. 04. 2026
Pesnica in pisateljica Venus Khoury-Ghata se je rodila v Libanonu leta 1937, od sedemdesetih let naprej pa je živela v Parizu. Umrla je januarja letos. Pisala je v francoščini, njena dela pa so prežeta z arabsko tradicijo, ritmom in podobami Orienta. Najbolj znana je po svoji poeziji in romanih, v katerih prepleta nadrealizem s prvinami ljudskega pripovedništva. Njeni verzi odpirajo vrata v metaforično pester in pogosto melanholičen svet. Prevedena je v številne svetovne jezike, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Predstvljamo jo z izborom njene poezije. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
11 min • 16. 04. 2026
Kratko zgodbo Gozd je napisal šestdesetletni finski pisatelj Petri Tamminen, avtor več romanov, zbirk kratke proze in radijskih iger. Njegova dela so prevedena v več kot 10 jezikov, v slovenščini imamo eno samo Tamminenovo knjigo z naslovom Skrivališča, ki je izšla pri Literarno umetniškem društvu Literatura. To je izbor zgodb iz treh knjig, v njem pa smo našli tudi zgodbo Gozd, o katerem pripoveduje avtor kot "Finec, ki se skriva v gozdu že tako dolgo, da se je gozd začel skrivati v njem". S prefinjenim humorjem in sproščenim tokom misli govori o povezanosti človeka, moškega, z naravo. Zgodbo je prevedla Julija Potrč. Igralec Žan Brelih Hatunić, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Marko Rengeo, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
7 min • 15. 04. 2026
Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte. Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je, zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku, postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini; za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič. Avtor prevoda Jernej Pribošič, režiser Marko Rengeo, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
15 min • 14. 04. 2026
