Iskanje
10 min • 31. 07. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
V 94. letu je umrla irska književnica Edna O'Brien. Ustvarila je bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije, scenarijev in besedil za otroke. Tako kot James Joyce, o katerem je napisala biografijo, je tudi ona doživela prepoved nekaterih svojih knjig. V slovenščino imamo prevedene tri romane Edne O'Brien: Dekle z zelenimi očmi je prevedla Alenka Moder Saje, Dekleti z dežele Mart Ogen, roman V gozdu pa Maja Kraigher. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz njenega zadnjega romana Dekle iz leta 2019; govori o trpljenju dijakinje, ki so jo skupaj s sošolkami ugrabili pripadniki skupine Boko Haram.
Prevod Marko Golja,
interpretacija Tina Resman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden,
režija Živa Bizovičar.
Produkcija 2022.
Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
V 94. letu je umrla irska književnica Edna O'Brien. Ustvarila je bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije, scenarijev in besedil za otroke. Tako kot James Joyce, o katerem je napisala biografijo, je tudi ona doživela prepoved nekaterih svojih knjig. V slovenščino imamo prevedene tri romane Edne O'Brien: Dekle z zelenimi očmi je prevedla Alenka Moder Saje, Dekleti z dežele Mart Ogen, roman V gozdu pa Maja Kraigher. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz njenega zadnjega romana Dekle iz leta 2019; govori o trpljenju dijakinje, ki so jo skupaj s sošolkami ugrabili pripadniki skupine Boko Haram.
Prevod Marko Golja,
interpretacija Tina Resman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden,
režija Živa Bizovičar.
Produkcija 2022.
Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan se z Literarnim nokturnom spominjamo še vedno nedokončane zgodbe o izbrisu 25671 prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije iz registra stalnega prebivalstva. Izbris ni prizadel samo izbrisanih, ampak tudi njihove bližnje. O tej izkušnji piše v svojem romanu Ćrtice tudi pisateljica in prevajalka Tina Perić. Iz romana smo za Nokturno izbrali poglavje z naslovom Morje, občuteno poglavje o tem, kako poskuša romaneskna junakinja popraviti nekaj, kar se težko popravi. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posnetzo leta 2025.
12 min • 10. 12. 2025
Španski pesnik Rafael Alberti (1902–1999) je bil zadnji še živeči pripadnik generacije '27, skupine desetih špansko pišočih avtorjev, ki so ji med drugim pripadali Jorge Guillén, Federico García Lorca, Luis Cernuda, Vicente Aleixandre idr. Alberti je prvo pesniško zbirko Mornar na kopnem izdal leta 1925, po ustvarjali krizi, ki je sledila, pa tri leta pozneje še svojo najodmevnejšo pesniško zbirko O angelih (1928). V njej Alberti upesnjuje dramo duhovne krize na začetku dvajsetega stoletja na podlagi ukvarjanja s svojimi psihološkimi stanji. Zato Albertijevi angeli, ki so osrednji protagonisti njegovih pesmi, niso biblijski angeli, ki so človeku prinašali svetlobo, upanje, varnost, tudi radost, ampak so največkrat temne sile, ki povzročajo kaotičnost. Prav ta je v ospredju v njegovih pesmih, ki so pravzaprav pretanjena premišljevanja o času pred stotimi leti. V nocojšnjem Literarnem nokturnu boste slišali sedem pesmi Rafaela Albertija iz omenjene pesniške zbirke, ki je v slovenščini izšla leta 1996 pri Cankarjevi založbi. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
8 min • 09. 12. 2025
Osmega decembra pred dva tisoč devetdesetimi leti se je rodil rimski pesnik Horac, s celotnim imenom Quintus Horatius Flaccus. Bil je sin osvobojenega sužnja v Venosi, današnji Basilicati, v južni Italiji. Študiral je v Rimu in Atenah, se boril pri Filipih, po vrnitvi v Rim je delal kot uradnik, potem pa s svojimi pesmimi vzbudil Mecenovo pozornost, prišel v njegov krog in bližino cesarja Avgusta. Leta 35 pred Kristusom je že izdal prvo knjigo Satir in kmalu zaslovel, z zbirko Od pa se je uveljavil kot najbolj cenjeni pesnik svoje dobe. Odvrnil se je od helenizma in se zgledoval po grških klasikih. Dramski igralec Polde Bibič interpretira pet Horacijevih od v prevodu Kajetana Gantarja. Glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2005.
11 min • 08. 12. 2025
Pesmi, ki nas vabijo v naravo: med drevesa in polja, med ptice in dežne kaplje. In seveda k mislim, ki jih prikličejo te podobe in ki jih zna Jure Jakob vedno subtilno izraziti. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto novembra 2025.
8 min • 07. 12. 2025
Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
5 min • 06. 12. 2025
