Iskanje
13 min • 06. 06. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
13 min • 06. 06. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
"Matei Vișniec ali kako se upreti diktaturi načrtovane zmede", tako je Agata Šega naslovila svojo spremno besedo k romanu Načrtovana zmeda, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v prevodu, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v njenem prevodu, soprevajalke romana pa so bile še Meta Kompara, Klara Katarina Rupert in Klara Rus. Pisec romana Matei Vișniec, ki je danes eden najbolj znanih in uspešnih romunskih književnikov, že več kot trideset let živi in dela v Franciji. Je vsestranski literarni ustvarjalec, pesnik, dramatik, pisec romanov in krajših proznih besedil. Ne njegove poezije ne proze doslej še nismo mogli brati v slovenskih prevodih, pač pa je SNG Nova Gorica v letih 2015 in 2016 postavilo na oder dve njegovi gledališki deli. Matei Vișniec se je rodil 29. januarja 1956 v manjšem mestu Rădăuţi na skrajnem severu Romunije. Med letoma 1976 in 1980 je študiral filozofijo v Bukarešti in soustanovil literarni krožek Cenaclul de Luni (Ponedeljkov krožek), ki mu je pripadal tudi istega leta rojeni, a v Sloveniji bolj znani pisatelj Mircea Cărtărescu. V ta krog spada kakih štirideset postmodernističnih avtorjev, večinoma pesnikov, ki jih imenujejo tudi 'generacija osemdesetih'. V romunščini ali francoščini je napisal prek petdeset gledaliških del, njegova proza pa je zunaj Romunije manj znana, verjetno tudi zato, ker jo še vedno piše v romunščini. Obsega nekaj krajših besedil in sedem romanov. Glavni junak romana Načrtovana zmeda nosi francosko obliko pisateljevega imena in je torej nekakšen njegov drugi jaz. Dogajanje je postavljeno v čas bližnje prihodnosti, ko Mathieu Caradin, mladi, naivni ter idealov o novinarskem poklicu polni novinar in nesojeni pesnik prispe z juga Francije v Pariz in se zaposli v neki radijski hiši. Tam se sreča s starimi novinarskimi mački, nekakšnimi možnimi projekcijami samega sebe na različnih stopnjah pravkar začete novinarske kariere. Na tej ravni je Načrtovana zmeda kot skalpel ostra kritika sodobne družbe, politike, predvsem pa medijev, ki v neusmiljeni borbi za čim bolj škandalozne in šokantne novice in s tem za čim višji odstotek gledanosti in poslušanosti ne zanemarjajo le resnice, ampak tudi najosnovnejšo človeško etiko. Izbrali smo poglavji omenjenega romana.
Prevajalka Agata Šega,
interpret Jernej Gašperin,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.
"Matei Vișniec ali kako se upreti diktaturi načrtovane zmede", tako je Agata Šega naslovila svojo spremno besedo k romanu Načrtovana zmeda, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v prevodu, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v njenem prevodu, soprevajalke romana pa so bile še Meta Kompara, Klara Katarina Rupert in Klara Rus. Pisec romana Matei Vișniec, ki je danes eden najbolj znanih in uspešnih romunskih književnikov, že več kot trideset let živi in dela v Franciji. Je vsestranski literarni ustvarjalec, pesnik, dramatik, pisec romanov in krajših proznih besedil. Ne njegove poezije ne proze doslej še nismo mogli brati v slovenskih prevodih, pač pa je SNG Nova Gorica v letih 2015 in 2016 postavilo na oder dve njegovi gledališki deli. Matei Vișniec se je rodil 29. januarja 1956 v manjšem mestu Rădăuţi na skrajnem severu Romunije. Med letoma 1976 in 1980 je študiral filozofijo v Bukarešti in soustanovil literarni krožek Cenaclul de Luni (Ponedeljkov krožek), ki mu je pripadal tudi istega leta rojeni, a v Sloveniji bolj znani pisatelj Mircea Cărtărescu. V ta krog spada kakih štirideset postmodernističnih avtorjev, večinoma pesnikov, ki jih imenujejo tudi 'generacija osemdesetih'. V romunščini ali francoščini je napisal prek petdeset gledaliških del, njegova proza pa je zunaj Romunije manj znana, verjetno tudi zato, ker jo še vedno piše v romunščini. Obsega nekaj krajših besedil in sedem romanov. Glavni junak romana Načrtovana zmeda nosi francosko obliko pisateljevega imena in je torej nekakšen njegov drugi jaz. Dogajanje je postavljeno v čas bližnje prihodnosti, ko Mathieu Caradin, mladi, naivni ter idealov o novinarskem poklicu polni novinar in nesojeni pesnik prispe z juga Francije v Pariz in se zaposli v neki radijski hiši. Tam se sreča s starimi novinarskimi mački, nekakšnimi možnimi projekcijami samega sebe na različnih stopnjah pravkar začete novinarske kariere. Na tej ravni je Načrtovana zmeda kot skalpel ostra kritika sodobne družbe, politike, predvsem pa medijev, ki v neusmiljeni borbi za čim bolj škandalozne in šokantne novice in s tem za čim višji odstotek gledanosti in poslušanosti ne zanemarjajo le resnice, ampak tudi najosnovnejšo človeško etiko. Izbrali smo poglavji omenjenega romana.
Prevajalka Agata Šega,
interpret Jernej Gašperin,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.
Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.
8 min • 10. 02. 2026
Srbski pesnik in romanopisec Zvonko Karanović, ki se je rodil leta 1959 v Nišu, danes pa živi v Beogradu, je podobno kot pesniki beat generacije veliko potoval in pogosto menjaval službe. Delal je kot novinar, urednik, organizator koncertov, DJ, trinajst let pa je bil tudi lastnik trgovine s ploščami. Širše je zaslovel z romaneskno trilogijo Dnevnik dezerterjev, čeprav že dalj časa velja za kultnega pesnika podzemlja in družbenega roba. Izdal je številne pesniške zbirke, za katere je bil tudi večkrat nagrajen. Pri nas ga poznamo po knjigi izbranih pesmi Najboljša leta naših življenj (2017), tokrat pa ga spoznavamo kot avtorja pesmi v prozi, za katere pravi, da so kot prizori iz nekega hipnotičnega filma. Prevajalec: Primož Čučnik; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
12 min • 09. 02. 2026
Ana Pepelnik (1979, Ljubljana) je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007. Doslej je objavila osem pesniških zbirk, nagrado Prešernovega sklada pa ji je upravni odbor podelil za zbriki "to se ne pove" (2023) in "V drevo" (2025). Njena pesniška govorica, kot so zapisali v utemeljitvi, "ki se po zvočnosti in ritmičnosti pogosto približuje živemu pogovornemu registru, generira brezštevilne pomene tudi v pesničini zbirki V drevo. Tudi tu pesnica pod drobnogled postavlja domnevne samoumevnosti vsakdanjega življenja ter plete dialog med pesniškim glasom kot funkcijo v odnosu do sebe kot avtorice". Izbor iz pesniške zbirke "to se ne pove" smo na naših radijskih valovih že objavili, premierno pa predstavljamo naslovno pesem iz zbirke V drevo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
14 min • 08. 02. 2026
Spomnjamo se nekaterih pesnikov in pesnice, ki so v zadnjih tridesetih letih prejeli Prešernovo nagrado. Sprehajamo se od leta 2024, ko jo je prejela Erika Vouk, pa do Nika Grafenauerja, ki so mu nagrado podelili leta 1997. Oddaja je nekaj posebnega v tem, da poezijo berejo nagrajenci sami. Erika Vouk: Belo, ki me ljubiš, belo … Feri Lainšček: Kako je ljubezni ime … Boris A. Novak: Zareze v času Andrej Brvar: Šumik , 4.VII.1983 Jože Snoj: Ringa ringa raja Milan Dekleva: Roža, ki se usipa Milan Jesih: Tam, kamor hrepenenje komaj seže Niko Grafenauer: Igra Urednik oddaje Matej Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Posneto leta 2026.
13 min • 08. 02. 2026
Kratke zgodbe v zbirki z naslovom Podalpske odštekanke je avtorica Miša Gams postavila v Kamnik. Nekatere so precej bizarne, druge bolj realistične, skupno pa jim je, da jih ni dokončala, ampak je napisala tri konce, bralec pa je povabljen, naj si izbere svojega ali pa si ga izmisli sam. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto januarja 2026.
13 min • 06. 02. 2026
