Iskanje
13 min • 21. 02. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
13 min • 21. 02. 2024
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Poljska pesnica, pisateljica, tekstopiska in dramatičarka Joanna Oparek (1967) je doštudirala psihologijo na Jagelonski univerzi v Krakovu. Delala je kot novinarka, kreativna direktorica v reklamni agenciji in scenaristka, že vrsto let pa sodeluje z različnimi poljskimi gledališči. Doslej je izdala pet pesniških zbirk: Do gležnjev v nebu (2003), Črvi (2012), Berlin Porn (2015), Močne kože, bela platna (2019) in Male obveznosti (2022), tri romane in več dram. Piše osebnoizpovedno, pogosto senzualno ljubezensko liriko, razpeto med eros in tanatos, pa tudi družbenokritične pesmi na aktualne poljske in evropske teme. V pesmi pogosto vpleta motive iz narave, še zlasti iz živalskega sveta, ki pa jih spaja z abstraktnimi pojmi, predvsem takšnimi, ki se navezujejo na človeško duševnost in čustva. Oblikovno imajo njene pesmi širok razpon, od kratkih nekajvrstičnih pesmi do daljših pesnitev in ciklov. Izbor pesmi s skupnim naslovom Reka sreče je prevedla Jana Unuk.
Interpretacija Tina Resman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Posneto 2024.
Poljska pesnica, pisateljica, tekstopiska in dramatičarka Joanna Oparek (1967) je doštudirala psihologijo na Jagelonski univerzi v Krakovu. Delala je kot novinarka, kreativna direktorica v reklamni agenciji in scenaristka, že vrsto let pa sodeluje z različnimi poljskimi gledališči. Doslej je izdala pet pesniških zbirk: Do gležnjev v nebu (2003), Črvi (2012), Berlin Porn (2015), Močne kože, bela platna (2019) in Male obveznosti (2022), tri romane in več dram. Piše osebnoizpovedno, pogosto senzualno ljubezensko liriko, razpeto med eros in tanatos, pa tudi družbenokritične pesmi na aktualne poljske in evropske teme. V pesmi pogosto vpleta motive iz narave, še zlasti iz živalskega sveta, ki pa jih spaja z abstraktnimi pojmi, predvsem takšnimi, ki se navezujejo na človeško duševnost in čustva. Oblikovno imajo njene pesmi širok razpon, od kratkih nekajvrstičnih pesmi do daljših pesnitev in ciklov. Izbor pesmi s skupnim naslovom Reka sreče je prevedla Jana Unuk.
Interpretacija Tina Resman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Posneto 2024.
Pesnica Tanja Matijašević pripravlja pesniško prvenko (izšla bo v zbirki Lambda pri Škucu). Za prvi vtis in lažje čakanje lahko v Literarnem nokturnu slišimo nekaj njenih pesmi, nastalih ob življenju z rakom. Režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
10 min • 10. 03. 2026
Gaël Faye, pisatelj, pesnik in glasbenik, se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko vojno pobegnila v Francijo. V slovenskem prevodu smo lahko brali že njegov roman Mala dežela, ki govori o otroštvu v Burundiju in je postal prava literarna uspešnica. Palisandrovec je njegov drugi roman, ki skozi usodo štirih generacij slika ruandsko zgodovino. V romanu spremljamo junaka Milana, ki s starši živi v Parizu. Čeprav je njegova mama ruandskega rodu, je o Ruandi vedno molčala, zato se jo junak nameni raziskati sam. Prevajalka Janina Kos, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
10 min • 09. 03. 2026
Leta 2015 umrla alžirska pisateljica in filmska ustvarjalka Assia Djebar je v kanon zapisana kot eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev Severne Afrike, za njena dela pa je značilen feminističen naboj, ki veje iz zamolčanih in utišanih ženskih glasov. Prevajalka Ana Barič Moder, igralka Darja Reichman, urednica oddaje Maja Žvokelj, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan. Režiser Milan Golob. Oddaja je bila posneta marca 2020.
14 min • 08. 03. 2026
Josip Stritar se je rodil 6. marca leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, umrl je novembra 1923 v Rogaški Slatini. Na Dunaju je študiral klasične jezike, delal je kot domači učitelj pri premožnih avstrijskih družinah, veliko je potoval. Pozneje je služboval po dunajskih gimnazijah, tik pred smrtjo se je preselil v Rogaško Slatino. Njegova poezija je slogovno raznovrstna, zgled mu je bila klasična poezija. Sprva pri njem prevladuje intimna lirika, pozneje tudi kritična izpoved o času in ljudeh. Taki so satirični Dunajski soneti, v katerih je na začetku 70. let 19. stoletja napadel politične prvake in druge koristoljubce, ki jim je mar predvsem za svoj lasten blagor. Interpretacija Andrej Nahtigal, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Ana Krauthaker. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek.
12 min • 07. 03. 2026
V zadnji tretjini 19. stoletja se je na Slovenskem razmahnilo satirično pisanje in med osrednjimi tovrstnimi pisatelji je bil Jakob Alešovec, pravi 'brencelj', kot se je imenoval njegov satirični list, s katerim pa si je nakopal kar nekaj težav in je bil zaradi njega celo v zaporu. Danes je najbolj znan po satirični avtobiografiji Kako sem se jaz likal, že dosti prej pa je pritegnil pozornost z zbirko humornih črtic Ljubljanske slike. V njej sta tudi črtici Doktor zdravnik (Adlatus morbi) in Penzionist (Homo otiosus et agitator vivax). Igralec Jernej Kuntner, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Posneto aprila 2015.
11 min • 06. 03. 2026
