Danes mineva 460 let od rojstva velikana s področja znanosti, fizika, matematika, astronoma in filozofa Galilea Galileja. Njegova astronomska opazovanja so imela ključno vlogo pri uveljavitvi heliocentričnega modela Osončja. Zaradi teh in drugih del velja za pionirja uporabe sodobne znanstvene metode in eno najpomembnejših osebnosti znanstvene revolucije 17. stoletja. Igro z njegovim imenom kot naslovom je napisal nemški književnik in gledališki reformator Bertolt Brecht. V njej uprizarja posamezne postaje iz Galilejevega življenja in hkrati prvič na široko razvije temo, s katero se je ukvarjal do konca življenja: položaj subjekta oziroma intelektualca v moderni, znanstveni dobi. Se mora znanstvenik, da bo lahko "v miru" prakticiral svoje raziskave, podrediti taki ali drugačni oblasti? Kolikšna je njegova moralna odgovornost za uporabljene izsledke znanosti? (Ta vprašanja dobijo še ostrejše obrise, če vemo, da je eno izmed različic Galilea pisal pod neposrednim vplivom dogodka v Hirošimi). Zdi se, da vprašanja ostajajo še kako aktualna tudi v današnjem času. V oddaji Literarni nokturno Galilea ujamemo na 10. januarja 1610 v nočnem pogovoru s prijateljem Sagredom v Galilejevi študijski sobi v Padovi. Zavita v debele plašče govorita o nebesnih pojavih, ki dokazujejo Kopernikov sistem.
Prevajalec Janko Moder,
režiserka Ana Krauthaker,
igralca Gregor Zorc in Primož Pirnat,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.
Iskanje
