O svetem Miklavžu, dobrodelnem škofu iz Myre v Mali Aziji, je napisanih veliko legend. Ena izmed njih pripoveduje, da je svetnik nekoč posekal drevo, posvečeno boginji Diani, pa se mu je hudič hotel maščevati tako, da je romarjem, ki so se vozili z ladjo k Miklavževi cerkvi, podtaknil čarobno olje, s katerim bi cerkev zrušili. A na poti se jim je prikazal Miklavž, jim vse pojasnil in ukazal vreči olje v morje. Zgodba je bila večkrat tudi upodobljena, nanjo pa se nanašajo tudi obredne ljudske pesmi z naslovom sv. Miklavž in hudoba. Najpogosteje jih pojejo ali uporabljajo ko molitve. V Štrekljevi zbirki slovenskih ljudskih pesmi je zapisanih več različic s Primorske, ki se med seboj tudi vsebinsko razlikujejo. Nekaterim lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Interpretirata Medea Novak in Nejc Cijan Garlatti,
glasbena oprema Cvetka Bevc,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Leto nastanka 2014.
Iskanje
