Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja


Raziskujemo zanimive literarne krajine.


13. 03. 2024

Édouard Louis, izjemen opazovalec sistemskega nasilja, ki so mu podvržena naša telesa

Francoski pisatelj Édouard Louis je s svojim knjižnim prvencem, Opraviti z Eddyjem, zaslovel tako rekoč čez noč, in to ne le v Franciji, pač pa v mednarodnem prostoru in dodobra poznan je tudi pri nas. Louis je eden izmed tistih ustvarjalcev, ki knjigo razumejo kot orožje, sebe pogosto naslavlja kot pisatelja nasilja – in nedvomno je eden izmed najbolj subtilnih, lucidnih opazovalcev sistemskega nasilja, ki smo mu podvrženi vsi, čeprav nekateri izraziteje in čeprav se nekateri tega zavedajo, drugi ne. O Louisovem življenju in delu razmišljamo ob njegovi knjigi Boji in preobrazbe neke ženske, ki je v prevodu Iztoka Ilca izšla pri založbi cf*. Poglobljeno spremno besedilo je prispevala tokratna gostja, pisateljica in publicistka Dijana Matković.


06. 03. 2024

"Njo dajejo v poseben predalček." Mita Gustinčič Pahor o Selmi Lagerlöf

Švedska pisateljica Selma Lagerlöf, prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost in prva švedska oseba s tem priznanjem, je slovenskim bralcem vse prej kot neznanka; prve prevode njenih del smo dobili v dvajsetih letih minulega stoletja, trenutno najnovejšega, Cesar Portugalije, slabih sto let pozneje, leta 2020, ko je v novem prevodu Mite Gustinčič Pahor izšel v zbirki klasična Beletrina. Prav z Mito Gustinčič Pahor razmišljamo o avtorici, ki je s preprostim, liričnim slogom pisanja jasno potrdila, da je manj lahko več.


28. 02. 2024

Prof. dr. Igor Saksida: "Šoli oziroma učitelju je treba vrniti avtoriteto"

Decembra 2023 so postali znani rezultati raziskave bralne pismenosti PISA 2022 in pri slovenskih mladostnikih so bili slabši kot doslej: na področju bralne pismenosti je Slovenija zdrsnila pod povprečje OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Slovenija je dosegla 469 točk, povprečje OECD pa je 476. Poleg tega tudi tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti – v letu 2018 je temeljno raven bralne pismenosti doseglo 82 odstotkov, tokrat le 74 odstotkov mladostnikov. Kje kaže iskati vzroke za slabe rezultate? O čem sploh govorimo, ko govorimo o bralni pismenosti posameznika, kaj vse vključuje? Zakaj je pomembno, da ima neka družba visoko stopnjo bralno pismenih posameznikov? S prof. dr. Igorjem Saksido, predavateljem književnosti na Univerzi v Ljubljani in na Primorskem ter članom maturitetne komisije za slovenščino.


21. 02. 2024

Erika Vouk: "Pesem se sestavi v glavi, ne pride po zraku"

Erika Vouk, letošnja prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja, se je rodila v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Gre za pionirsko delo in velik dosežek, ne le zanjo kot prevajalko in pesnico, temveč za slovenski narod. V Literarni matineji pa nekaj več tudi o tem, kako Eriko Vouk vidijo njeni ustvarjalni kolegi, prijatelji in sopotniki, in o tem, kako poezijo in prevajanje razume sama.


14. 02. 2024

Dr. Darja Marinšek: "Meni je bistveno to, da ima avtor kaj za povedati in da to stori dobro."

Dr. Darja Marinšek je uveljavljena urednica pri Mladinski knjigi, ureja zbirko Roman, zbirko Kapučino in od nedavnega tudi zbirko Skratka, namenjeno izdajanju krajših pripovednih del uveljavljenih, izbranih avtorjev. S širino, izjemnim vpogledom v dogajanje na sodobnem literarnem trgu, z izbranim okusom in literarnoteoretskim ter literarnozgodovinskim znanjem slovenski literarni prostor bogati z raznolikim naborom prevodnega leposlovja. V ta nabor se je uvrstila tudi razvpita novela Vse to smo videli nizozemske pisateljice Hanne Bervoets, v slovenščino jo je prevedla Stana Anželj, v kateri avtorica srhljivo predstavi ne le temno stran interneta, pač pa tudi temno stran naše stvarnosti – dejstvo, kako globoko, tudi usodno nas lahko zaznamujejo digitalna tehnologija in njene vsebine. Z dr. Darjo Marinšek razmišljamo o tem, kako nastaja program knjižnih izdaj, kako se je v njem znašla novela Vse to smo videli, o zanimivosti kratkih oblik za sodobne bralce, pa tudi o tem, kdo so težkokategorniki.


07. 02. 2024

Marijan Dović: "Prešernova zavrnitev, da bi prodal slovenščino, je postala eden izmed temeljnih kamnov njegove kanonizacije"

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Na obletnico njegove smrti praznujemo osrednji državni kulturni praznik, na obletnico njegovega rojstva pa ta veseli dan kulture. Po njem so poimenovane najpomembnejše državne nagrade za dosežke na področju umetnosti, del njegove pesmi Zdravljica je besedilo državne himne Republike Slovenije, sprejet je v šolske kurikule in še bi lahko naštevali. Kaj vse se je moralo zgoditi, da je Prešeren postal tako rekoč nacionalni junak? Kaj je kulturni nacionalizem? Kako se je Prešernov kult prenašal iz generacije v generacijo? Je kategorija največjega nacionalnega pesnika nekaj, kar je še danes aktualno? O teh vprašanjih razmišljamo z dr. Marijanom Dovićem, višjim znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter izrednim profesorjem na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Foto: dLib


31. 01. 2024

Dr. Nadja Dobnik: "Velik pomen Simone de Beauvoir je v izjemnem odpiranju tematik in vprašanj, kjer si vsak išče svoje odgovore"

Pisateljica, filozofinja, politična aktivistka Simone de Beauvoir je kot avtorica najbolj znana po svojem delu Drugi spol iz leta 1949, ki je povzročilo velike premike v razumevanju ženske, v leposlovnem vidiku pa verjetno po romanu Mandarini, za katerega je prejela nagrado Goncourt, in ga imamo tudi v slovenskem prevodu Tomaža Šalamuna. Slabi dve desetletji po izidu knjige Drugi spol je de Beauvoir objavila roman Strta ženska; a če avtorica velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti in moči, da gradijo ter nadzorujejo lastna življenja, se zdi, da omenjeni dnevniški roman prikazuje žensko, ki je pravo nasprotje tega. Ali je temu res tako, razmišljamo s prevajalko Ivanko Sket, ki je podpisala slovenski prevod Strte ženske, in dr. Nadjo Dobnik, prevajalko in urednico založbe Književno društvo Hiša poezije, ki je knjigo izdala.


24. 01. 2024

Lara Paukovič: "Termin 'avtofikcija' trenutno in to vse bolj pogosto uporabljata samo literarna kritika in založništvo"

Avtofikcija, literarni žanr, ki združuje avtobiografijo in fikcijo, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih literarnih oblik pri bralcih in nič manj pri založnikih. A če se na literarnem trgu ta oznaka zdi precej jasna in neproblematična, si literarna teorija v zvezi z njo postavlja še številna vprašanja, ob njih pa izpostavlja tudi pogosto neenotno rabo tega pojma. Kdaj se je sploh pojavil izraz avtofikcija? Kakšno je njeno razmerje do avtobiografije in zakaj sta oba žanra pomembna za ustvarjalke? Kdaj se začne avtofikcija pojavljati v izvirni slovenski literaturi in kako dobro je raziskana v slovenski literarni teoriji? O teh in še nekaterih drugih vprašanjih bomo razmišljali s pisateljico Laro Paukovič, ki se z avtofikcijo ukvarja v okviru doktorskega študija literarnih ved.


17. 01. 2024

Dušan Šarotar: "Kot ustvarjalcu se mi zdi ključno, da živimo v obdobju popolne razčaranosti sveta"

Dušan Šarotar je eden izmed tistih pisateljev, ki vse življenje pišejo eno knjigo. Posebnost njegove poetike je zelo kompleksna, razprta in večplastna literarna govorica, v kateri se raztapljajo meje med poezijo in pripovedjo; Šarotarja bi lahko označili tudi za premišljevalca vélikih vprašanj, saj v svojih delih razpira teme, kot so holokavst, vprašanje narave dobrega in zla, smisla življenja, obstoja duše, poslanstva umetnosti. Vse to v morda najbolj koncentrirani obliki doslej odzvanja v njegovi knjigi Nikomah poroča, ki je izšla pri založbi Goga. Delo sestavlja tridesetih lirskih fragmentov, ki jih dopolnjuje vizualna govorica: namreč avtorjeve izbrane fotografije. Čeprav delo nosi kataloško oznako roman se zdi vse kaj drugega kot klasični roman.


10. 01. 2024

Prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol: "Pomembno je, da tudi znotraj skupnosti razumemo, da smo si različni"

Kdaj se začne izoblikovati identiteta posameznika, s kakšnimi vprašanji se povezuje, v razmerju do koga/česa se posameznik opredeljuje? Kako se oblikuje identiteta otroka, kako nanjo vplivajo prve knjige, s katerimi se, s pomočjo staršev, srečuje – namreč slikanice? Kaj slikanice so in kako v mnoštvu njihove ponudbe danes izbrati dobro? O teh vprašanjih tokrat razmišljamo s prof. dr. Matejo Pezdirc Bartol, predavateljico na oddelku za slavistiko Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani.


03. 01. 2024

Anja Zag Golob: »Tak dialog s poezijo se mi je zgodil prvič«

Watson, peta knjiga poezije Anje Zag Golob, je konceptualno zasnovana. Avtorica je z njo vstopila v prazno polje naše pesniške tradicije, saj je v njeno središče postavila psa, psa kot »metaforo« in psa kot »meta foro«. Oziroma, z besedami dr. Irene Novak Popov, avtorice spremnega besedila h knjigi: pes v zbirki watson figurira kot mesto, na katerega se lahko pripenjajo številne podobe, metaforični nosilci, pomenska in tematska izhodišča. Knjigo odlikujejo večplastnost, zvočne in jezikovne igre, humor, etična občutljivost in še bi lahko naštevali.


27. 12. 2023

Z roba jezika globoko vanj - in nazaj na njegov rob

Poezija Lisel Müller je vzklila iz žalosti, ki jo je avtorica sklenila preseči z močjo jezika. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi te moči odkrila v jeziku, ki ni bil njen materni – in ki ga je začela načrtno, sistematično usvajati prav z namenom pisanja poezije. Za svoje pesniško delo je pozneje prejela eminentna priznanja in nagrade, med njimi tudi Pulitzerjevo nagrado. Izbor njene poezije z naslovom Kar se zgodi, se zgodi v tišini je izšel v zbirki Sozvezdja pri založbi Družina, pripravila in prevedla pa ga je Miljana Cunta, ravno tako odlična pesnica, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Z Miljano Cunta tudi razmišljamo o poetiki, življenju in poeziji Lisel Müller.


20. 12. 2023

Pesnik krepkega izraza in dosledne rime

20. decembra mineva 100 let od rojstva enega najpomembnejših makedonskih pesnikov, Aca Šopova. V Makedoniji so temu jubileju posvetili celotno leto 2023 in ga zaznamovali s številnimi dogodki, umeščen je tudi na UNESCOv koledar. Šopov velja za enega izmed utemeljiteljev makedonskega knjižnega jezika, bil je prvi avtor, ki je objavil pesniško zbirko na ozemlju današnje Severne Makedonije, iniciral pa je tudi preboj intimizma v makedonsko pesništvo. Medtem ko smo bili Slovenci v 20. stoletju precej ažurno seznanjani z njegovo poezijo, je danes – vsaj mlajšim – slovenskim bralcem manj poznan. Ob izidu dvojezičnega makedonsko-slovenskega izbora njegove poezije, Zlati krog časa, smo o poeziji Šopova razmišljali s prevajalkami njegove poezije Majo Kovač, izr. prof. dr. Namito Subiotto in pesnico Sonjo Cekovo Stojanosko.


13. 12. 2023

"Literatura se skozi vertikalo poučuje kot tekst v kontekstu"

Pouk književnosti je eno od dveh temeljnih področij pouka slovenščine kot maternega jezika v našem javnem šolskem sistemu. Ste se kdaj vprašali, kakšno razumevanje pojma 'književnost' določa poučevanje književnosti, kdo vse odloča o tem, kateri avtorji, katera dela bodo del kurikuluma? Kateri dejavniki vplivajo na ta pouk, kakšen naj bi bil kompetenten učitelj književnosti? Na ta in številna druga vprašanja odgovarja dr. Boža Krakar Vogel v svoji znanstveni monografiji Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Tokrat podaja nekaj odgovorov na raznolika vprašanja, ki jih odpira literarna socializacija mladih bralcev.


06. 12. 2023

Prva makedonska pesnica je bila slovenskih korenin

Danica Ručigaj, rojena leta 1934 v Skopju, je bila slovenskih korenin, njen oče je bil Slovenec. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, saj je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. Danes velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Po njej je poimenovana tudi nagrada, ki jo Društvo pisateljev Makedonije od leta 2005 podeljuje pesnicam za najboljšo pesniško zbirko. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. O življenju in poetiki Danice Ručigaj razmišljamo z izredno profesorico dr. Namito Subiotto, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.


29. 11. 2023

Maša Ogrizek: "Biti subverziven je biti analogen"

Zamejska mladinska revija Galeb izhaja od leta 1954, njen namen pa je širiti slovenski jezik in kulturo med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji. Od samih začetkov v njej sodelujejo najbolj priznani slovenski avtorji mladinske književnosti in ilustratorji s Slovenije ter z zamejstva. Revija je v svojem dolgoletnem življenju prejela številna priznanja, v svojem sedemdesetem, jubilejnem letu pa med bralce prihaja v osveženi podobi in z novo ustvarjalno ekipo. Vodita jo urednica Maša Ogrizek ter likovni urednik in oblikovalec Ivan Mitrevski. Z njima tudi razmišljamo o tem, kako si predstavljata življenje Galeba v prihodnjih letih.


22. 11. 2023

Strip in literatura

Stripovska ustvarjalnost že nekaj desetletij pomembno bogati naš kulturni prostor, s svojo raznolikostjo pa širi tudi dojemanje stripa kot medija. Tokrat nas zanima predvsem razmerje med stripom in literarnimi predlogami; razmišljamo na primer o tem, ali je recepcija stripov, ki so bolj ali manj svobodne adaptacije literarnih del, nujno vezana na poznavanje literarne predloge ali tak strip deluje tudi kot samostojna celota? Kakšna naj bi bila v tovrstnih stripih naracija? Ta in širša vprašanja, ki se odpirajo ob stripovski ustvarjalnosti, pretresamo s Katjo Štesl, stripovsko kritičarko in članico uredniške ekipe revije Stripburger.


16. 11. 2023

Mag. Aleš Pogačnik: Trendi kažejo, da je digitalna objava tista, ki bo začela prevladovati

30 let svojega delovanja je letos zaznamovala Založba ZRC; založba deluje kot preplet produkcije in založništva znanstvene literature – predvsem s področja humanističnih ved –, ukvarja pa se tudi s prodajo knjig ter promocijo znanstvenih dosežkov. V okviru založbe ZRC izhajajo izvirne znanstvene in strokovne monografije, prevodna znanstvena in strokovna literatura, slovarji, kritične izdaje virov, znanstvene in strokovne revije, kartografska dela, strokovni priročniki, pa tudi popotniški vodniki in stripovske izdaje za širšo javnost ter avdiovizualna produkcija. O zgodovini, poslanstvu in vlogi založbe ZRC v našem prostoru razmišljamo z njenim vodjo in glavnim urednikom mag. Alešem Pogačnikom.


08. 11. 2023

Ismat Chughtai in Saadat Hasan Manto – avtorja, ki nista klonila pred zahtevami svojega časa

Knjižna zbirka Rak samotar je bogatejša za Varljive postelje, dvojezični knjigi kratke pripovedi avtorjev Ismat Chughtai in Saadata Hasana Manta. Urdujska literarna ustvarjalca sta pričela pisati sredi družbenih pretresov, preden je Indija postala neodvisna, krvave posledice njene razdelitve pa so močno pretresle oba. Danes veljata za temeljna predstavnika moderne urdujske književnosti, ki je pri nas še zelo slabo poznana. Približujejo nam jo Tina Mahkota, ki je njune zgodbe iz angleščine prevedla v slovenščino, urednica knjižne zbirke, dr. Ana Jelnikar, prevajalka in raziskovalka na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter založba Sanje, pod okriljem katere so izbrana besedila Ismat Chughtai in Saadata Hasana Manta izšla. Gostimo dr. Ano Jelnikar.


01. 11. 2023

Dr. Barbara Kreš: "Smrt, ki boli, pomeni, da je tam bila ljubezen."

Smrt, minljivost, izguba, žalovanje, strahovi in vprašanja, povezani z njimi – vse to so življenjska dejstva, s katerimi se ne srečujemo le odrasli, temveč žal prepogosto tudi mladi in najmlajši. Kako jim jih pomagati razumeti? Kako se spopadati z njimi v današnjem svetu, v katerem sta staranje in minljivost po eni strani tabu, po drugi strani pa je smrt vseprisotni, brezosebni ali senzacionalistični del medijskega vsakdana? Nam lahko pomagajo knjige? Koliko prostora je tem temam namenjenega v mladinski književnosti? O teh in sorodnih vprašanjih ob dnevu spomina na mrtve razmišljamo z nagrajenima avtoricama Matejo Gomboc in Mašo Ogrizek ter z družinsko in zakonsko terapevtko dr. Barbaro Kreš.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt