Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literarna matineja

84 epizod

84 epizod


Ciklusi oddaj o slovenskih in tujih avtorjih ali literarnih temah.


29. 6. 2022

"Pri njej je vse inovativno." Z Jano Unuk o ustvarjanju Wisławe Szymborske

Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in zelo podrobno tkanje.


15. 6. 2022

"Naš svet, tak, kot je zdaj, je dominantno nihilističen" Z dr. Iztokom Osojnikom

Iztok Osojnik je v petih desetletjih izrazito sooblikoval naš družbeni in umetnostni prostor, in sicer kot intelektualec, ustvarjalec in kot pobudnik, ustanovitelj ali soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov. Podpisal se je pod več kot kot trideset izvirnih knjig poezije, pet romanov, več zbirk esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti in za svoja dela prejel več uglednih tujih in domačih nagrad.


8. 6. 2022

K(d)aj je knjiga namiznica? Z dr. Kristino Kočan

V središču naše tokratne pozornosti bo večmedijska knjiga in knjiga namiznica S|PREHOD. Medtem ko je prva oznaka pri nas že sorazmerno domača, druga to ni. Kaj torej je knjiga namiznica? Je knjiga namiznica tudi vedno večmedijska knjiga? In kdo je avtor prve ali druge: so to vsi tisti, ki sodelujejo pri njenem nastajanju, je to nosilec ideje o njeni zasnovi in nastanku, je med ustvarjalci, ki jo podpisujejo, kakšna hierarhična razlika ali so vsi njeni enakovredni tvorci?


1. 6. 2022

Tudi klasiki so lahko uspešnica. S prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič o literarnem vrednotenju

Vrednotenje literature je kompleksen in večplasten proces, v katerega smo vpleteni domala vsi. Ne nazadnje namreč vrednostni odnos do knjig izražamo že zgolj z odločitvijo za branje ali nebranje. Katere oblike vrednotenja literature pa so najbolj izstopajoče? Katere najbolj tehtne in celo daljnosežne? Kaj v knjigah iščejo profesionalni kritiški bralci in kaj akademski? Koliko o vrednosti knjige povesta nagrada, ki jo prejme, ali njena uspešnost med bralci?


25. 5. 2022

0 ljudeh, ki omogočajo nepravični družbeni sistem. Z dr. Darjo Marinšek o novelistiki Hermana Melvilla in njegovi poetiki

Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar je v prevodu Polone Glavan izšel tudi v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor), in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje.


18. 5. 2022

Tišji glasovi - Nemška romantična poezija v izboru in prevodu dr. Braneta Senegačnika in mag. Mateja Venierja

Pretežnemu delu slovenskih bralcev je leposlovje nemške romantike verjetno najbolj znano prek njegovih največjih predstavnikov, kot so Göthe, Heine ali pa Hölderlin. Antologija Tišji glasovi, ki je nedavno izšla pri založbi Družina, pa – kot pove že njen naslov – daje glas tistim, ki so doslej pri nas odzvanjali tišje. Vezna nit te edinstvene knjige je seveda – glasba.


4. 5. 2022

Drago Jančar o romanu Ob nastanku sveta

Fant ob izhodu iz deških let opazuje življenje v zgodnjih šestdesetih letih - na videz drobne dogodke, ki pa nekatere posameznike potegnejo v katastrofo. Kot plaz, ki dobiva vse večjo moč. Z Dragom Jančarjem o njegovem najnovejšem romanu razmišlja Vlado Motnikar.


27. 4. 2022

Tega dogajanja ni mogoče razumeti brez zagonetnega preostanka ...

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.


27. 4. 2022

Tega dogajanja ni mogoče razumeti brez zagonetnega preostanka ...

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.


20. 4. 2022

"Nikoli me ni zanimalo središče, vedno me je zanimala periferija." Z dr. Barbaro Pregelj, glavno urednico založbe Malinc.

Založba Malinc bo letos zaznamovala desetletnico delovanja. Ves ta čas s svojimi izdajami in projekti kaže visoko družbeno zavest in izjemen posluh za ranljive družbene skupine: brezposelne, samozaposlene, bralno ovirane osebe – predvsem osebe z disleksijo; ozavešča o migracijah ter podpira raziskovanja osebnih, družinskih in lokalnih zgodovin izseljevanja oziroma priseljevanja. Ob vsem tem skrbi za večjo raznolikost naše knjižne ponudbe, uveljavila pa se je tudi kot promotor slovenske književnosti v španskem govornem področju.


13. 4. 2022

"Če nas knjige ne obkrožajo, jih pač ne bomo jemali v roke."

Irena Matko Lukan je dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Že vrsto let predava staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o pomenu branja in pripovedovanja. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše, danes je stalna strokovna sodelavka revij Cicido in Ciciban. Je (so)organizatorka in (so)vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, bila je sourednica zbornika Beremo skupaj, soavtorica v priročniku Branje za znanje, branje za zabavo. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. Tokrat z njo ponovno o tem, kdaj in kako začeti otroka privajati na knjigo in branje.


6. 4. 2022

Bralne značke ne poznajo nikjer drugje po svetu

Razmislek o tem, kakšne so bolj in kakšne manj uspešne spodbude za branje, nadaljujemo ob Gibanju bralna značka, ki je na področju bralne kulture dejavno že več kot šest desetletij, od leta 2019 pa je vpisano tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Bralna značka dobri dve desetletji živi tudi kot predšolska dejavnost, poudarja pomen medgeneracijskega in družinskega branja, intenzivno pa misli tudi na bralno ovirane ljudi. Z mag. Tilko Jamnik in pisateljem Slavkom Preglom.


30. 3. 2022

Intimni nagovor k branju v podobi festivala

Dobrih štirinajst dni že poteka letošnji mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ga skupaj s partnerji tradicionalno organizira Miš založba. Eno izmed osnovnih poslanstev festivala je povezovanje in nadgrajevanje prizadevanj za spodbujanje k branju. In prav v kontekstu motivacijskih oblik za branje nas tokrat najbolj zanima. Gostimo predstavnico založbe Ireno Miš Svoljšak in dr. Gajo Kos, pisateljico, urednico in avtorico letošnje festivalske knjige.


23. 3. 2022

"Dobra literatura je vedno tista, ki nam razpira svet." Z dr. Tino Bilban o književnosti za mlade in najmlajše.

O čem govorimo, ko govorimo o otroški književnosti, o čem, ko govorimo o mladinski? Kaj je tisto, kar neko mladinsko ali otroško literarno delo naredi za dobro, za tako kakovostno, da se uvrsti na priporočilni seznam tovrstne literature? Katere so najpogostejše hibe manj kakovostne mladinske ali otroške literarne produkcije? Je didaktičnost sestavni del literature za mlade? O teh in drugih vprašanjih, ki se odpirajo ob književnosti za mlade bralce, ponovno z dr. Tino Bilban, predsednico Slovenske sekcije IBBY, pisateljico, urednico in kritičarko.


16. 3. 2022

Sámo založništvo v tem kulturnem prostoru ni dovolj

Založba Goga se je v štiriindvajsetih letih, kolikor jih je minilo od njene ustanovitve, uveljavila kot eden najbolj prepoznavnih in kvalitetnih akterjev na našem knjižnem prizorišču. Že od samih začetkov pa založba ni usmerjena le v izdajanje knjig, temveč k osnovi te dejavnosti: k spodbujanju bralne kulture. Pri tem se s temu namenjenimi projekti pogosto ciljno usmerjajo k ranljivim družbenim skupinam. Gostimo predstavnici založbe Vesno Kelbl Canavan in Jedrt Jež Furlan.


9. 3. 2022

Kaj vse zmore staroselska zgodba. Z dr. Kristino Kočan.

Po toku navzgor. Tako je naslov antologije sodobne kratke pripovedi severnoameriških Indijancev, ki je ravnokar izšla pri založbi Litera. Pod projekt, prvi tovrstni pri nas, se podpisuje pesnica in prevajalka, poznavalka sodobne ameriške književnosti dr. Kristina Kočan, ki je besedila izbrala, prevedla in knjigo tudi uredila. Slikovit nabor indijanskih leposlovnih glasov odstira literarno ustvarjalnost severnoameriških staroselcev, tematizira vprašanja, s katerimi se kot družba in posamezniki soočajo, predvsem pa tudi razbija stereotipe, s katerimi jih žal še zmeraj prepogosto povezujemo.


2. 3. 2022

Prazen ekran - in lahko še vse nastane. S Tadejo Krečič Scholten o knjigi Nikoli ni prepozno

Nikoli ni prepozno, knjižni prvenec Tadeje Krečič Scholten, prinaša šestnajst zgodb, ki jih odlikujejo izreden čut za pripovedovanje, slikovita, čutno nazorna pisava, posluh za humor. In to je le nekaj značilnosti teh besedil, ki pogosto tematizirajo izgubo, osamljenost, ljubezen, občutje zapuščenosti.


23. 2. 2022

Machado de Assis. Z dr. Mojco Medvedšek

Leto 2022 je pomembno za državljane Brazilije, saj to leto zaznamuje 200 let njene neodvisnosti. To državo tokrat predstavljamo prek velikana brazilske književnosti, Machada de Assisa. Avtor, ki se je rodil 17 let po ustanovitvi Brazilskega cesarstva, je globoko zaznamoval mednarodni literarni prostor; v slovenščini smo ga prvič lahko brali konec leta 2012, ko je pri založbi Sanje izšel izbor njegovih zgodb Dušeslovec in druge zgodbe: pripravila in prevedla ga je Katja Zakrajšek. Leta 2017 je v prevodu Mojce Medvedšek pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa najprej izšel verjetno njegov najbolj priznani roman Posmrtni spomini Brása Cubasa, lani pa še roman Quincas Borba.


16. 2. 2022

Silvina Ocampo, pisateljica v senci

Zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature? Na to vprašanje odgovarjamo s prevajalko Veroniko Rot, ki predstavlja življenje in delo te velike argentinske pisateljice, ob tem pa spregovori tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.


24. 11. 2021

K Slovenskemu knjižnemu sejmu sodijo nagrajenci

Kako letošnja dobitnica nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši knjižni prvenec, Natalija Milovanović, in dobitnik nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, Tomaž Potočnik, vidita svoje ustvarjanje? Kakšna je bila pot, ki ju je vodila v jezikovne svetove, kako ju določajo? In predstavljamo tudi odlomke iz njunih izbranih del.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt