Iskanje
43 min • 31. 12. 2025
43 min • 31. 12. 2025
Novoletno Literarno matinejo posvečamo tistim izvirnim slovenskim leposlovnim govoricam, ki so bile v iztekajočem se letu kot prejemnice priznanj ali nagrad pri nas posebej izpostavljene. Izbrali smo odlomke, v katerih so zaživele v polnokrvni obliki bodisi v interpretaciji avtorice, avtorja oziroma profesionalnega bralca bodisi v interpretaciji dramskih igralk v oddajah, ki so nastale v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia slovenija, programa Ars.
Novoletno Literarno matinejo posvečamo tistim izvirnim slovenskim leposlovnim govoricam, ki so bile v iztekajočem se letu kot prejemnice priznanj ali nagrad pri nas posebej izpostavljene. Izbrali smo odlomke, v katerih so zaživele v polnokrvni obliki bodisi v interpretaciji avtorice, avtorja oziroma profesionalnega bralca bodisi v interpretaciji dramskih igralk v oddajah, ki so nastale v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia slovenija, programa Ars.
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.
54 min • 21. 01. 2026
Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.
48 min • 14. 01. 2026
Majda Travnik Vode, prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kritiko leta 2025, je kritiško dejavna že tri desetletja, in tudi onstran kritiškega dela velika zagovornica knjig in branja. Njeno branje obravnavanih knjižnih del zaznamujejo izredna poglobljenost, natančnost in širina; knjige vedno razumeva kontekstualno, v okviru avtorjevega opusa, vrstno, zvrstno ali motivno in tematsko sorodnih del. Kako sama razume literarno kritiko? Je vrednotenje literarnih del imanenten del kritiškega branja ali ne? Kakšna literarna dela jo pritegnejo in kaj je največ, kar ji literarno delo lahko da?
40 min • 07. 01. 2026
Leto 2025 je bilo slavnostno za eno naših najpomembnejših založb, Cankarjevo založbo, saj je v tem letu zaznamovala 80 let svojega delovanja. Založba, ki je bila nekoč ena od treh naših največjih založb, od leta 2004 deluje kot del Skupine Mladinska knjiga. V osmih desetletjih je bilo pod njenim okriljem natisnjenih več kot 28 milijonov izvodov knjig, samo v zadnjih 30 letih so izdali več kot 2000 naslovov, med katerimi so bili številni nagrajeni. Verjetno v Sloveniji ni bralca knjig, ki ne bi v rokah držal kakšne izmed knjig Cankarjeve založbe, pa naj bo iz zbirk Sto romanov, S poti, Nobelovci ali XX. stoletje, iz katere je izšla zbirka Moderni klasiki. Tu so še številni leksikoni, kuharice, Zakladi Slovenije in od nedavnega Bralna znamenja, prva zbirka pri nas, ki se sistematično posveča vprašanjem založništva in knjigotrštva. Gostimo urednika za leposlovje pri Cankarjevi založbi: izrednega prof. dr. Andreja Blatnika in Saša Puljarevića.
51 min • 05. 01. 2026
Slovenski bralci dolgo nismo imeli dostopa do neposrednih slovenskih prevodov del litovskih leposlovnih ustvarjalcev, še manj do del latvijskih pisateljev in pisateljic. Bližnja srečevanja z ustvarjalnostjo v teh jezikih so nam omogočili posredni prevodi, literarni festivali in srečanja. Prvi, ki je začel litovsko leposlovje neposredno prevajati v slovenščino, je bil Klemen Pisk, sicer tudi pisatelj, pesnik in glasbenik. Kot literarni prevajalec deluje od sredine 90. let. Največ prevaja iz poljščine in litovščine, v zadnjem času pa tudi iz latvijščine, češčine in finščine. Doslej je prevedel okoli 70 knjig. Septembra 2021 je v Vilni prejel nagrado sv. Hieronima za prevajanje litovskih knjig v slovenščino – nagrado podeljujeta Ministrstvo za kulturo Republike Litve in Združenje litovskih književnih prevajalcev. Leta 2024 je na festivalu Lirikonfest v Velenju prejel nagrado Lirikonov zlát za prevode iz litovščine in finščine. S Kleménom Piskom razmišljamo o litovski in latvijski književnosti. Kaj ga je pritegnilo k njima? Ali Slovenci litovsko in latvijsko literaturo oz. kulturo dojemamo kot »baltski« ali razločujemo specifike vsake države? Kako sta se obe književnosti razvijali v času sovjetskega obdobja, kako navzoče so v njima teme postsovjetske travme? In, sploh ne nazadnje: kako sorodni oziroma različni sta si, je sploh upravičeno, da ju omenjamo hkrati?
41 min • 17. 12. 2025
