Iskanje
45 min • 16. 07. 2025
45 min • 16. 07. 2025
Dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je pretežni del svoje znanstvene poti posvetila pripovedništvu, v zadnjem času pa se, ne le znanstveno, temveč tudi ustvarjalno, vse bolj posveča poeziji, s katero je svojo študijsko in znanstveno pot ne nazadnje tudi začela. O tem, kaj in zakaj jo vleče k poeziji, lahko vsaj nekaj izvemo iz njene monografije s pomenljivim naslovom Berem pesmi. Znanstveno delo, ki ga zaznamuje – za znanost ne običajen – osebni pristop, je izšlo pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove, po svojem bistvu pa je argumentirana, tehtna apologija poezije in branja poezije. Knjiga prinaša tudi izčrpne študije primerov sodobne slovenske poezije, pri obravnavi katerih Zupan Sosič uvaja kogmotivni in holistični pristop; obenem bralca ves čas spominja na to, da je poezija po svojem bistvu dialog z Drugim.
Dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je pretežni del svoje znanstvene poti posvetila pripovedništvu, v zadnjem času pa se, ne le znanstveno, temveč tudi ustvarjalno, vse bolj posveča poeziji, s katero je svojo študijsko in znanstveno pot ne nazadnje tudi začela. O tem, kaj in zakaj jo vleče k poeziji, lahko vsaj nekaj izvemo iz njene monografije s pomenljivim naslovom Berem pesmi. Znanstveno delo, ki ga zaznamuje – za znanost ne običajen – osebni pristop, je izšlo pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove, po svojem bistvu pa je argumentirana, tehtna apologija poezije in branja poezije. Knjiga prinaša tudi izčrpne študije primerov sodobne slovenske poezije, pri obravnavi katerih Zupan Sosič uvaja kogmotivni in holistični pristop; obenem bralca ves čas spominja na to, da je poezija po svojem bistvu dialog z Drugim.
S tradicionalnim strokovnim srečanjem se je v torek začela 16. izvedba mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Festival, letos naslovljen S knjigo v druge svetove, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork. Eden izmed osrednjih ciljev festivala je motivirati mlade za branje. Kaj je, ko govorimo o tovrstni motivaciji, danes največji izziv? Kako pomembno je, da mladi pri branju dobijo občutek svobode – da lahko knjige sami izbirajo ali jih po svoje interpretirajo? Kaj vse so tisti »drugi svetovi«, ki nam jih odpira branje? Dan pred nacionalnim dnevom branja o teh vprašanjih razmišljamo z dr. Tino Bilban, avtorico, urednico in predsednico Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY in z Matejo Novak, vodjo uredništva Miš založbe ter koordinatorko festivala.
39 min • 04. 03. 2026
Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno? O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med telesom in znakom, med spominom in pozabo. Dolgo, ritmično izrazito besedilo potuje od predčasa in predpisave do zgodovine tiska in arhiva — ter se na koncu vrne k dihanju. Je pisava le orodje ali tehnologija, ki preoblikuje naš odnos do sveta? Se beseda še lahko vrne v telo? Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, je izšla pri LUD Šerpa.
40 min • 25. 02. 2026
Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman, je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.
41 min • 18. 02. 2026
V mrežo Unescovih mest literature je vključenih 53 mest z vsega sveta. Eno izmed prvih, ki so prejela ta naziv, je Iowa City, ki se ponaša tudi z najstarejšim programom kreativnega pisanja Iowa Writers’ Workshop. Jeseni so se predstavniki Unescovih mest literature zbrali v Ljubljani, kjer so na letnem srečanju med drugim razpravljali o pomenu poučevanja ustvarjalnega pisanja na univerzah. O tem smo se pogovarjali tudi z Johnom Kenyonom, vodjem pisarne Iowa Cityja, Unescovega mesta literature.
26 min • 13. 02. 2026
Nekoč, pred 200 in več leti, je France Prešeren pisal poezijo in, vsaj med širšimi množicami, ni veljal za največjega kranjskega, kaj šele slovenskega pesnika. Morda je o sebi razmišljal kot o nekom, ki to še bo, morda pa so mu bila taka razmišljanja povsem tuja. Morda se je njegovo srce vnelo za premožno dedinjo, Julijo, morda pa se ni in je ta njegova ljubezen ena največjih zmot slovenske literarne zgodovine. Morda je bil, niti ne po svoji izbiri, ljubiteljski detektiv, kot na primer v romanu Dohtar in Povodni mož, nedvomno eni najbolj vznemirljivih, večplastnih, in duhovitih knjig sodobnega slovenskega pripovedništva. Knjiga je izšla pri založbi Goga, njen avtor pa je Aljoša Harlamov, uveljavljeni kritik, urednik, publicist in tenkočuten bralec. Svoj romaneskni prvenec je izdal leta 2009, potem pa se je romanu nekaj časa posvečal predvsem znanstveno in leta 2016 doktoriral z doktorsko disertacijo Slovenski modernistični roman. Tokrat z njim razmišljamo predvsem o romanu Dohtar in Povodni mož, knjigi, ki jo najpogosteje označujejo za zgodovinsko kriminalko. Pa tudi o samem Dohtarju, njegovih prijateljih in sodobnikih, o Ljubljani 19. stoletja in še čem.
43 min • 04. 02. 2026
