Iskanje
49 min • 05. 03. 2025
49 min • 05. 03. 2025
Dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana, se kot literarna teoretičarka in literarna zgodovinarka že desetletja ukvarja s poezijo in pripovedjo. S knjigo Drevo delfin, ki je izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph, pa se je profilirala tudi kot leposlovna ustvarjalka, natančneje: pesnica. Knjiga poezije Drevo delfin je njen leposlovni prvenec, ki se ponaša z izvirno, samosvojo, mnogoplastno pesniško govorico, na tematski ravni pa z odprtostjo do drugega ter z ostrino pogleda, ki reflektira intimne in družbene odnose oziroma strukture.
Dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana, se kot literarna teoretičarka in literarna zgodovinarka že desetletja ukvarja s poezijo in pripovedjo. S knjigo Drevo delfin, ki je izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph, pa se je profilirala tudi kot leposlovna ustvarjalka, natančneje: pesnica. Knjiga poezije Drevo delfin je njen leposlovni prvenec, ki se ponaša z izvirno, samosvojo, mnogoplastno pesniško govorico, na tematski ravni pa z odprtostjo do drugega ter z ostrino pogleda, ki reflektira intimne in družbene odnose oziroma strukture.
Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še marsičem drugem razmišljamo z mag. Špelo Frlic, pisateljico, odlično pripovedovalko in raziskovalko ljudskih pravljic. Povod za pogovor je bil izid njene knjige Dekle, obljubljeno soncu; v njej je avtorica združila 29 priredb bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pripovedi, ki v središče postavljajo raznolike, a vselej močne, aktivne protagonistke. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav. Ponovitev oddaje.
49 min • 15. 04. 2026
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
39 min • 08. 04. 2026
Roman V prah se povrneš norveškega pisatelja Andersa Totlanda bralcu ne omogoča postopnega, kaj šele udobnega vstopa v fabulo, temveč ga tako rekoč vrže naravnost v vrtinec odnosov in v dogajanje, kjer se dogodki vrstijo hitreje, kot jih uspemo razumeti. Kaj ostane, ko literatura umakne moralni kompas? Postaja taka pisava zaščitni znak sodobne norveške književnosti? O teh in drugih vprašanjih danes razmišljamo z dr. Marijo Zlatnar Moe, prevajalko romana V prah se povrneš. Delo je izdala založba Kulturno-umetniškega društva Sodobnost International.
39 min • 01. 04. 2026
Knjižni blogerji in ustvarjalci vlogov, pogosto združeni v eni osebi, so v številnih državah zahodnega sveta že domala dve desetletji pomembni posredniki med bralci in knjigami. Najvidnejši, najuspešnejši med njimi so prepoznavni promotorji branja, okoli njih pa se oblikujejo bolj ali manj velike spletne skupnosti bralcev, ki delijo podoben okus za književnost, do neke mere pa zagotovo tudi interese in vrednostni sistem. Kaj sploh je knjižni blog ali vlog in kakšna je razlika med knjižnimi blogi? Obstajajo boljši in slabši knjižni blogi ali le tisti, ki so nam bolj ali manj blizu? Koliko časa blogerji oziroma blogerke namenijo pisanju bloga, je to njihov hobi ali način preživetja? Kaj določa njihovo izbiro knjig? O teh in drugih vprašanjih razmišljamo z Urško Bračko, ustvarjalko knjižnega bloga booknjiga, s Sandro Dobnikar, ustvarjalko knjižnega bloga Do zadnje strani, in pesnico, urednico in literarno kritičarko Veroniko Šoster. Ponovitev oddaje.
39 min • 25. 03. 2026
V času vojn, političnih napetosti in vse glasnejšega javnega prostora se zdi poezija tih, za mnoge verjetno tudi neslišen glas. A prav pesem pogosto odpre prostor, kjer je mogoče misliti drugače, pozorneje in v katerem je mogoče ohraniti občutljivost za druga bitja ter svet. Kaj sploh je poezija? Kaj pomeni pisati poezijo danes? In kakšno mesto ima pesnik v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti, medijski hrup in občutek stalne krize? O teh in drugih vprašanjih pred svetovnim dnevom poezije razmišljamo s priznanima pesnikoma in prevajalcema, Kristino Kočan in Urošem Zupanom.
54 min • 18. 03. 2026
