Iskanje
2 min • 14. 10. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
2 min • 14. 10. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Pablo Neruda (1904–1973) je ne le eden najbolj znanih južnoameriških pesnikov, temveč danes velja za enega največjih pesnikov 20. stoletja. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za književnost, zaslovel pa je že veliko prej. Marsikdo ga pozna kot ljubezenskega pesnika, predvsem po njegovi pesniški zbirki 100 ljubezenskih sonetov (1959). Ampak Neruda je pisal motivno in oblikovno precej raznovrstno poezijo, pozneje je namreč njegova poezija postala bolj politična, z močnim poudarkom na trpljenju ljudi, revoluciji in boju za svobodo. Objavljamo njegovo zgodnjo, nekoliko melanholično, a veličastno pesem o morju in pričakovanju.
Prevajalec je Jože Udovič,
interpret Željko Hrs,
urednik oddaje Gregor Podlogar.
Posneto leta 2007.
Pablo Neruda (1904–1973) je ne le eden najbolj znanih južnoameriških pesnikov, temveč danes velja za enega največjih pesnikov 20. stoletja. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za književnost, zaslovel pa je že veliko prej. Marsikdo ga pozna kot ljubezenskega pesnika, predvsem po njegovi pesniški zbirki 100 ljubezenskih sonetov (1959). Ampak Neruda je pisal motivno in oblikovno precej raznovrstno poezijo, pozneje je namreč njegova poezija postala bolj politična, z močnim poudarkom na trpljenju ljudi, revoluciji in boju za svobodo. Objavljamo njegovo zgodnjo, nekoliko melanholično, a veličastno pesem o morju in pričakovanju.
Prevajalec je Jože Udovič,
interpret Željko Hrs,
urednik oddaje Gregor Podlogar.
Posneto leta 2007.
Louise Glück spada med ključne ameriških pesniške glasove druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, njeno delo pa zaznamuje zadržana, refleksivna govorica. Zbirka Divje perunike (1992), nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, tematizira razmerje med človekom, naravo in presežnim. Prevod Veronika Dintinjana, interpretacija Maja Sever, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Tina Poglajen. Posneto leta 2008.
2 min • 20. 04. 2026
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.
2 min • 19. 04. 2026
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012) in Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 ameriško državno nagrado za književnost. Umrla je leta 2019. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, igralka Doroteja Nadrah, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
2 min • 18. 04. 2026
Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.
2 min • 17. 04. 2026
Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
2 min • 16. 04. 2026
