Iskanje
2 min • 01. 10. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
2 min • 01. 10. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin Louise Glück sodi med najprepoznavnejše glasove sodobne ameriške poezije. Rodila se je leta 1943 v New Yorku, umrla pa 80 let pozneje v Cambridgeu, mestu na severovzhodu Massachusettsa v Združenih državah Amerike. Za svoje pesniško delo je prejela več uglednih nagrad, med njimi Pulitzerjevo in Nobelovo nagrado za književnost. V svoji poeziji, ki je znana po asketskem, metaforično neobloženem jeziku in nagovornem odnosu do bralca, je obravnavala predvsem bivanjsko tematiko. Izbor iz njene poezije je v slovenščini izšel z naslovom Onkraj noči v zbirki Nova lirika leta 2011. Iz te zbirke, ki jo je iz angleščine prevedla Veronika Dintinjana, je tudi pesem z naslovom Teleskop. Interpretira jo Draga Potočnjak, produkcija 2011.
Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin Louise Glück sodi med najprepoznavnejše glasove sodobne ameriške poezije. Rodila se je leta 1943 v New Yorku, umrla pa 80 let pozneje v Cambridgeu, mestu na severovzhodu Massachusettsa v Združenih državah Amerike. Za svoje pesniško delo je prejela več uglednih nagrad, med njimi Pulitzerjevo in Nobelovo nagrado za književnost. V svoji poeziji, ki je znana po asketskem, metaforično neobloženem jeziku in nagovornem odnosu do bralca, je obravnavala predvsem bivanjsko tematiko. Izbor iz njene poezije je v slovenščini izšel z naslovom Onkraj noči v zbirki Nova lirika leta 2011. Iz te zbirke, ki jo je iz angleščine prevedla Veronika Dintinjana, je tudi pesem z naslovom Teleskop. Interpretira jo Draga Potočnjak, produkcija 2011.
Louise Glück spada med ključne ameriških pesniške glasove druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, njeno delo pa zaznamuje zadržana, refleksivna govorica. Zbirka Divje perunike (1992), nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, tematizira razmerje med človekom, naravo in presežnim. Prevod Veronika Dintinjana, interpretacija Maja Sever, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Tina Poglajen. Posneto leta 2008.
2 min • 20. 04. 2026
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.
2 min • 19. 04. 2026
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012) in Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 ameriško državno nagrado za književnost. Umrla je leta 2019. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, igralka Doroteja Nadrah, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
2 min • 18. 04. 2026
Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.
2 min • 17. 04. 2026
Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
2 min • 16. 04. 2026
