Prav posebna portretna študija v spomin Rosande Sajko (1930–2022) je sprehod skozi izjemno delo in ustvarjanje doajena slovenske radijske igre. S svojim režijskim, torej praktičnim, kot tudi razvejanim teoretičnim delom je Rosanda Sajko močno zaznamovala radijsko igro na Slovenskem. Še posebej radijsko igro za otroke, tudi v širšem mednarodnem merilu pa še vedno velja za eno od pionirk te zvrsti. Zapustila nam je opus skoraj 400 radijskih iger, ki so še vedno vitalni del programa nacionalnega radia in neverjetno dragoceno učno gradivo za zdajšnje in prihodnje generacije ustvarjalcev radijskih iger.
Režiser in vodja pogovora: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Bralec: Igor Velše
Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, ki jih je režirala portretiranka – Brata Grimm Mizica, pogrni se; Dieter Waldmann Dubrowski; Frane Puntar A; Antoine de Saint Exupery Mali princ; Vitomil Zupan Upor črvov; Milan Jesih Mora radijskega jutra; Peter Breščak Legenda o preplahu; Wolfgang Graetz Okus pekla; Gordana Kunaver Etude za Svita; Momo Kapor In spet noč; Frane Puntar Vzorček; Dieter Waldmann Stroji stavkajo; Peter Handke Slušna igra dve in Frane Puntar Hojladrija, pri katerih je bila portretiranka režiserka.
Produkcija uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2014.
V spomin Rosandi Sajko (1930-2022)
Na zadnji dan letošnjega maja se je od tega sveta poslovila izjemna radijska ustvarjalka, režiserka Rosanda Sajko. Leta 1930 se je rodila v Mariboru, po dokončanem študiju slavistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa je vpisala še študij režije na Igralski akademiji, današnji AGRFT. Na tedanjem Radiu Ljubljana je še pred zaključkom študija leta 1963 sprva sodelovala kot napovedovalka, kmalu pa jo je kot režiserko v Uredništvo igranega programa povabil Mirč Kragelj. Od samega začetka svojega režijskega dela na radiu se je najraje posvečala radijski igri za otroke. Sajko tako velja za doajena tega žanra, ne le v slovenskem, pač pa tudi širšem mednarodnem prostoru. Daleč najbolj jo je zaznamoval cikel iger Franeta Puntarja s katerim je, kot je zapisal zaslužni profesor Aleš Jan, "skupaj z ustvarjalno ekipo Djurdja Flere, Urban Koder, Metka Rojc in številnimi igralci vseh generacij, tudi otroki, našla model nove radiofonske oblike, ki je prerasla iz "slepega gledališča" v samostojno ustvarjalno umetniško zvrst." Je prejemnica številnih nagrad, kot ena redkih iz skupine radiofonskih ustvarjalcev tudi nagrade Prešernovega sklada. Zapustila nam je opus več kot 400 iger, ki so še vedno vitalni del programa nacionalnega radia in neverjetno dragoceno učno gradivo za zdajšnje in bodoče generacije ustvarjalcev radijskih iger.
Prav posebna portretna študija v spomin Rosande Sajko je sprehod skozi izjemno delo in ustvarjanje doajena slovenske radijske igre. S svojim režijskim, torej praktičnim, kot tudi razvejanim teoretičnim delom je Sajko močno zaznamovala radijsko igro na slovenskem. Še posebej radijsko igro za otroke, tudi v širšem mednarodnem merilu pa še vedno velja za eno od pionirk te zvrsti. Zapustila nam je opus skoraj 400 radijskih iger, ki so še vedno vitalni del programa nacionalnega radia in neverjetno dragoceno učno gradivo za zdajšnje in bodoče generacije ustvarjalcev radijskih iger.
Režiser in vodja pogovora Klemen Markovčič
Tonski mojster Nejc Zupančič
Bralec Igor Velše
Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, ki jih je režirala portretiranka – Brata Grimm Mizica, pogrni se; Dieter Waldmann Dubrowski; Frane Puntar A; Antoine de Saint Exupery Mali princ; Vitomil Zupan Upor črvov; Milan Jesih Mora radijskega jutra; Peter Breščak Legenda o preplahu; Wolfgang Graetz Okus pekla; Gordana Kunaver Etude za Svita; Momo Kapor In spet noč; Frane Puntar Vzorček; Dieter Waldmann Stroji stavkajo; Peter Handke Slušna igra dve in Frane Puntar Hojladrija.
Produkcija uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2014
