Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.«
Nekdanji šefi dirigenti Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia iz zadnjih 25 let so gostje na simfoničnih koncertih letošnje sezone: 21. februarja v Hannovru se je orkester znova srečal z dirigentom Eivindom Gullbergom Jensenom, ki ga je vodil v letih od 2009 do 2014. Poudarek je bil tudi na solističnem instrumentu, ki ga na simfoničnem koncertu redko slišimo – orglah. Mednarodno priznani nemški organist Christian Schmitt je bil solist v Koncertu za orgle godala in timpane v g-molu Francisa Poulenca, orkester pa je v počastitev letošnje 200. obletnice rojstva Richarda Wagnerja izvedel še verjetno najbolj priljubljeno simfonijo tega avstrijskega mojstra, Sedmo simfonijo.
Julia Fischer je prvič s simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna na koncertu 26. januarja odkrivala dva violinska zaklada vzhodnoevropske romantike: Josef Suk, sicer zet Antonína Dvořáka, je prav na začetku 20. stoletja s svojo »Fantazijo za violino in orkester« predstavil svoje nadaljevanje te koncertne zvrsti. Brez ambicij, da bi odpiral nova poglavja, je Peter Iljič Čajkovski napisal Melanholično serenado, namenjeno kot majhen prispevek h koncertu na pariški svetovni razstavi. Dvořákova Sedma simfonija pa opozarja na manj znano stran češkega narodnega mojstra, ki se je v tem delu zavestno izogibal vplivom češke folklore.
Nemški dnevni časopis Berliner Morgenpost je o koncertu z dirigentom Robinom Ticciatijem zapisal, da je Mahlerjevo Četrto simfonijo le redko slišati tako "naravno tekoče, brez izumetničenosti, z očarljivo lepimi pianissimi". Pred tem Mahlerjevim nenavadno sončim delom sta bili na koncertu 9. decembra lani v Berlinski filharmoniji na sporedu dve češki skladbi: srhljiva Opoldanska čarovnica Antonína Dvořáka in Sinuous Voices Ondřeja Adámka, ki z instrumentalno zasedbo domiselno poustvari preplet človeških glasov.
V evropskih glasbenih tradicijah je obdobje velikega tedna spodbudilo nekatera najpomembnejša glasbena dela v zgodovini umetniške oblike, ki si prizadevajo v glasbo zajeti dramatične dogodke Kristusovega trpljenja. Ne zajema le klasične glasbe, temveč tudi starodavno petje in ljudsko glasbo. Evroradijski glasbeni niz za veliki teden vsako leto vzdržuje to izjemno tradicijo in združuje glasbo širokega spektra evropskih radijskih organizacij. Na cvetno nedeljo ste lahko spremljali ponujene tematske koncerte, vezane na širšo temo postnega in velikonočnega časa. Danes pa bomo v oddaji Koncertni dogodki na tujem predvajali edini simfonični koncert, ki je v okviru evroradijske ponudbe glasbe za veliki teden nastal 17. marca v Kongresni dvorani v Saarbrücknu. Na programu sta bila: Koncert za klavir in orkester št. 2 Bele Bartoka in Simfonija št. 2 Antona Brucknerja. Solist je bil pianist finski pianist Olli Mustonen, Filharmonični orkester nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern je vodil Pietari Inkinen.
Orkester italijanske Švice je na koncertu 8. februarja v Luganu nastopil pod taktirko gostujočega slovaškega dirigenta Juraja Valčuhe. Na programu so bili skladba These Worlds In Us/Ti svetovi v nas ameriške skladateljice Missy Mazzoli, Tretji klavirski koncert v E-duru Béle Bartóka in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Eroica«, Ludwiga van Beethovna. V vlogi solista je nastopil poljski pianist Piotr Anderszewski.
Skladanje koncerta za violo je bilo za finskega skladatelja Magnusa Lindberga osebni izziv. »Bil je že skrajni čas, da si podrobneje ogledam, kaj lahko viola ponudi sodobnemu skladatelju, ali povedano drugače, kaj lahko sodobni skladatelj ponudi temu odličnemu glasbilu.« Finale Brahmsove Četrte simfonije je bil Lindbergu zgled že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je začel organizirati harmonije po principu chaconne. Nagrajena skladba ICE finske skladateljice Cecilie Damström, s katero se začenja današnji posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Finskega radia, namiguje na taljenje ledu in podnebno krizo.
Erotično nabiti scenariji v kombinaciji s hiperekspresivnim glasbenim jezikom: za dirigenta Inga Metzmacherja je dunajski "fin de siècle" osrednja točka najvišje gostote glasbenega izražanja in vedno obstajajo odkritja. Alexander von Zemlinsky, ki ga je po priljubljenosti v javnosti prehitel njegov svak Arnold Schönberg, je užaljeno dal eno svojih najlepših partitur v predal, kjer je ostala skoraj osemdeset let. V Morski deklici pusti morsko bitje, da tava brez korenin po svetu − kot Schönberg v svoji monodrami Pričakovanje mlado žensko, ki išče svojega ljubimca v vročični, vznemirljivi noči, polni morbidnih vizij. Za začetek pa Nočni prizor iz opere Oddaljeni zvok Franza Schrekerja, ki je bil najbolj izvajan operni skladatelj na začetku 20. stoletja.
Češki radio je lani z geslom Sto let je šele začetek vabil na skupno praznovanje stote obletnice začetka rednega radijskega oddajanja na Češkem. V sodelovanju z Dvořákovim praškim mednarodnim glasbenim festivalom je 25. septembra pripravil glasbeni vrhunec praznovanja, ki ni imel le zgodovinske, temveč tudi kulturno in družbeno razsežnost. Nastopil je Simfonični orkester Praškega radia, eden najpomembnejših čeških orkestrov današnjega časa, ki se ponaša z bogato snemalno dejavnostjo in je pogost gost pomembnih festivalov. Pod taktirko Petra Popelke je izvedel Brahmsov 1. Klavirski koncert, simfonično pesnitev De profundis Vitezslava Nováka in Te deum, op. 103 Antonína Dvořáka.
Nepozabna potovanja je naslov koncerta Filharmoničnega orkestra iz Osla, ki je bil 30. novembra lani v Koncertni dvorani v Oslu. Pod taktirko šefa dirigenta Klausa Mäkeläja je izvedel Tretjo Simfonijo v a-molu, »Škotsko«, Felixa Mendelssohna Bartholdyja in simfonijo Harold v Italiji, op. 16 za orkester in violo solo Hectorja Berlioza.
28. januarja sta na koncertu v Berlinski filharmoniji zazvenela responzorij O vis eternitatis Hildegarda iz Bingna in Simfonija št. 7 v e-molu Gustava Mahlerja. Izvajalci: sopranistke Barbara Berg-Bretschneider, Eva Friedrich, Heike Peetz-Glintenkamp in Bianca Reim, mezzosopranistka Laura Murphy, zbor Berlinskega radia, Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Kent Nagano.
Simfonični orkester Berlinskega radia in dirigent Andrew Manze sta na koncertu 8. decembra lani v Koncertni hiši v Berlinu izvedla Koncert za violo in orkester Williama Waltona in Simfonijo. Št. 1 sira Edwarda Elgarja. V vlogi solistke je nastopila nemška violistka Tabea Zimmermann.
Na lanskem mednarodnem festivalu Georgea Enesca je 15. septembra gostoval Orkester svete Cecilije pod vodstvom Tugana Sohijeva. Na sporedu sta bili dve simfoniji: Simfonija št. 1 Georgea Enesca in 5. Simfonija Petra Iljiča Čajkovskega.
Simfonični orkester Praškega radia je na koncertu 18. decembra lani v Dvoržakovi dvorani Rudolfinuma v Pragi izvedel Fantastično simfonijo op. 14 Hectorja Berlioza in Dvojni koncert za violino in violončelo v a-molu Johannesa Brahmsa. V tej koncertni skladbi sta nastopila vrhunska solista – nemški violinist Christian Tetzlaff in njegova sestra, violončelistka Tanja Tetzlaff.
Simfonični orkester Frankfurtskega radia je na koncertu 13. oktobra lani v Stari operi v Frankfurtu krstno izvedel skladbo Elysium kanadskega skladatelja Samyja Mousse, 1. Koncert za violončelo in orkester Dmitrija Šostakoviča in Simfonijo št. 7 Ludwiga van Beethovna. V vlogi solista je nastopil španski violončelist Pablo Ferrández, dirigiral pa je Manfred Honeck.
Simfonični orkester Frankfurtskega radia je pod taktirko Alaina Altinogluja 18. decembra v Stari operi v Frankfurtu izvedel Koncert za dve trobenti Fazila Saya, Koncert za dva klavirja in orkester v c-molu, BWV 1062 ter Fantazijo in fugo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha v orkestraciji Edwarda Elgarja in Elgarjeve Enigma variacije, op. 36. V vlogi solistov so nastopili: pianista Fazil Say, Alain Altinoglu in trobentača Gábor Boldoczki in Sergej Nakariakov.
Nizozemska brata pianista Lucas in Arthur Jussen bosta današnja klavirska solista v Poulencovem dvojnem klavirskem koncertu, kjer se kabaret in zabava mešata s klasičnimi toni. Beloruski dirigent Dmitry Matvienko, zmagovalec tekmovanja Malko leta 2021, bo dirigiral tudi zelo priljubljeno baletno glasbo Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, za uvod pa bo z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom izvedel Predsednikove plese Johna Adamsa.
Simfonični orkester iz Bournemoutha je 4. oktobra nastopil v umetniškem središču Lighthouse v mestu Poole na jugu Anglije. Šef dirigent Kirill Karabits je bil na čelu orkestra za program, ki se je končal z Brahmsovim raziskovanjem njegovega čustvenega sveta v njegovi četrti simfoniji. Pred tem se je orkestru pridružil njegov novi rezidenčni umetnik, osupljiv mladi pianist Aleksander Malofejev. Izvedel je zagotovo najbolj priljubljeno skladbo, ki jo je Sergej Rahmaninov komponiral v izgnanstvu, njegovo čudovito in nenavadno Rapsodijo na Paganinijevo temo. In za začetek je dirigent občinstvo seznanil z glasbo, ki jo zelo malo verjetno poznamo – z britansko premiero suite fantazijskega baleta Rdeča roža ukrajinskega skladatelja Thomasa de Hartmanna.
Danski komorni orkester in dirigent Adam Fischer sta koncert julija v Københavnu začela z legendarno Beethovnovo uverturo Leonora, program pa je ponudil tudi nekaj nenavadnega, kot je danska prva izvedba "novega" Mozartovega dela. To velja za priredbo enega izmed njegovih koncertov za rog, ki ga je Sandor Fischer, oče Adama Fischerja, v svojem času predelal v koncert za violončelo in je letos poleti prvič zazvenel v danski koncertni dvorani. Po odmoru je bila na vrsti še sijajna Mahlerjeva 4. simfonija v G-duru s sopranistko Claro Cecilie Thomsen, ki je sodelovala kot solistka v finalu simfonije.
Isabelle Faust je ena najboljših violinistk na svetu. V kontrastu – le navideznem – med bravuroznostjo in skromnostjo se skriva skrivnost naklonjenosti tistih, ki jo poslušajo. Na vrhuncu svoje kariere, ko je delala z dirigenti, kot sta Claudio Abbado in Bernard Haitink, violinistka še vedno ohranja skrb tistega, da vsakič ponižno začne študij partiture, pripravljena, da jo preobrazi. Violinski koncert št. 1 Béle Bartóka se izogiba ekshibicionizmu in posebnim učinkom. Violina in orkester pod vodstvom Vasilija Petrenka izoblikujeta glasbo, ki vsebuje vsa odkritja zrelega Bartóka, ki je študiral madžarski ljudski repertoar. Ruske glasbene tradicije pa so tiste, ki so navdihnile nekatere odlomke iz Simfoničnih plesov Sergeja Rahmaninova, skladateljevega zadnjega dela. Petrenko je na koncertu Filharmoničnega orkestra milanske Scale 20. novembra v Milanu prvič v filharmonični sezoni ponudil fokstrot za orkester Predsednikovi plesi Johna Adamsa.
Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 5. novembra v Berlinski filharmoniji pod vodstvom ruskega dirigenta Maksima Emeljaničeva izvedel Simfonijo št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa in Prvi violinski koncert v a-molu Dmitrija Šostakoviča, ki ga je poustvarila solistka Vilde Frang.
