Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta je 28. novembra lani v Liederhalle v Stuttgartu priredil koncert v počastitev 90. rojstnega dne skladatelja Helmuta Lachenmanna. Pod taktirko François-Xavierja Rotha je izvedel njegovi skladbi Marche fatale za veliki orkester in Izzvenevanje za klavir in orkester ter Beethovnovo 7. Simfonijo.
Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta je 28. novembra lani v Liederhalle v Stuttgartu priredil koncert v počastitev 90. rojstnega dne skladatelja Helmuta Lachenmanna. Pod taktirko François-Xavierja Rotha je izvedel njegovi skladbi Marche fatale za veliki orkester in Izzvenevanje za klavir in orkester ter Beethovnovo 7. Simfonijo.
»Adagietto« iz Pete simfonije Gustava Mahlerja je eterično, nebeško glasbeno delo. Pravijo, da je bila ljubezenska izjava njegovi mladi ženi Almi. Simfonija je bila premierno izvedena leta 1904 v Gürzenichu v Kölnu. Mahlerjevo delo sega od energičnih epizod koračnic in dunajskih zvokov do bučnega plesnega finala. Dramatična simfonija se zdi kot nalašč za dirigenta Cristiana Măcelaruja, ki jo je s Simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna izvedel na koncertu 23. januarja v Kölnski filharmoniji. Na programu sta bili še dve deli za violončelo in orkester Petra Iljiča Čajkovskega, ki črpata iz slovanske romantike, vključno z znamenitimi Variacijami na rokokojsko temo. Izvedel ju je violončelist Kian Soltani.
103 min • 09. 03. 2026
Predvajamo koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki je 16. januarja nastopil v Filharmoniji na Isarju v Münchnu pod taktirko Paava Järvija. Na sporedu sta bili dve simfoniji: Simfonija št. 38, »Praška« Wolfganga Adameusa Mozarta in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Romantična« Antona Brucknerja
117 min • 02. 03. 2026
Simfonični orkester Berlinskega radia pod taktirko Valentina Uryupina je 11. januarja v Berlinski filharmoniji izvedel 1. Klavirski koncert v fis-molu Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 2 v c-molu, verzijo iz leta 1877, Antona Brucknerja. V vlogi solistke je nastopila Ana Vinicka.
119 min • 23. 02. 2026
Kornogold je svoj Violinski koncert, kot je sam dejal, napisal »bolj za Carusa kot za Paganinija«. Kar pomeni: pogumno je biti melodičen. Zaradi tega je francoski violinist Renaud Capuçon s svojim polnim, žametnim tonom idealen interpret, Simfonija št. 11 Dmitrija Šostakoviča pa ostro nasprotje. Ta simfonija je kot lekcija zgodovine. Njen naslov »Leto 1905« se nanaša na »krvavo nedeljo v Sankt Peterburgu« in pokol demonstrantov pred carsko palačo. Tukaj je to živo slišati: napetost, soočenje med ljudstvom in oblastjo, žalovanje za mrtvimi. Revolucionarne pesmi, delavske himne, protestne pesmi – to je gradivo, iz katerega Šostakovič ustvarja močno in živo simfonijo, ki jo lahko povežemo tudi z letom njenega nastanka, 1957, z madžarsko vstajo, ki je bila takrat krvavo zatrta, pa tudi s sedanjostjo. Alain Altinoglu in Simfonični orkester Frankfurtskega radia s tem delom nadaljujeta snemanje vseh Šostakovičevih simfonij v tej sezoni. Fizično, energično in opremljeno z močno tolkalno baterijo je tudi »Alaraph«, delo umetnice Unsuk Chin. Naslov je dobilo po eni od tako imenovanih »zvezd srčnega utripa«, katere utrip spominja na srčni utrip v elektrokardiogramu.
127 min • 09. 02. 2026
»Glej, morje samo!« Z zvonkimi fanfarami in mogočnim vzklikom Londonskega filharmoničnega zbora Morska simfonija Ralpha Vaughana Williamsa sprosti val navdiha. Še prej bomo v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra in dirigenta sira Marka Elderja poslušali suito Zgodovinski prizori, op. 66 Jeana Sibeliusa.
94 min • 26. 01. 2026