Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja


Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.


12. 03. 2024

Bela Krajina

Bela Krajina, deželica tam prek Gorjancev, je zaradi relativne geografske odmaknjenosti od osrednje Slovenije tudi med Slovenci premalo znana. Pa vendar ima bogato zgodovino in nekatere značilnosti prostora in ljudi, ki jo naseljujejo (ponovitev).


05. 03. 2024

Planšarstvo v Bohinju

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira. Ponovitev oddaje.


27. 02. 2024

Čarni svet Cerknice med presihanjem in coprnicami

Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije...


20. 02. 2024

Staro ljubljansko letališče

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja potem smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejala težka sodobna letala. Več o prvem civilnem letališču, ki ga je Ljubljana dobila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa v oddaji Kdo smo. Naš sogovornik je dr. Blaž Vurnik. Foto: Mestni muzej Ljubljana, MGML.


13. 02. 2024

Godbe na Slovenskem - brez njih ni praznika

Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?


06. 02. 2024

Ljubljansko barje - živahno življenje iz pradavnine

Narava se spet prebuja in začenja nov krog večnega življenja. To lepo vidimo tudi na Ljubljanskem barju, velikem mokrišču na stičišču alpskega in dinarskega sveta. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).


30. 01. 2024

Koliščarji na Ljubljanskem barju

Na obrobju Ljubljanskega barja, ki je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero, so zrasla kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi, koliščarjev. Kdo so bili koliščarji in kako so živeli? Ponovitev oddaje.


23. 01. 2024

Pletarstvo na Slovenskem

Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje in čim čvrstejše, da je lahko prenašalec v njih nesel več vsebine. Kdo ve, kdaj so nastali lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. (Ponovitev.)


16. 01. 2024

Kajuh v glasbi

Karel Destovnik - Kajuh je v zavesti Slovencev – partizanski pesnik. To je le del resnice, saj je kot mlad pesnik pisal predvsem lirične, čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino. Le nekaj pesmi je napisal kot partizan, vodja kulturniške skupine 14. divizije, med njimi tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili mnogi slovenski skladatelji, tudi iz povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem (ponovitev oddaje).


09. 01. 2024

Kuge - nadloge človeštva

Kuge spremljajo človeka že tisočletja. Natančneje zanje vemo iz antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Bolj znane pa so kuge ob koncu srednjega in na začetku novega veka. S primerjavo podnebnih razmer in ravnanj človeka znanstveniki lahko razberejo določene modele nastanka kuge (ponovitev).


02. 01. 2024

Krajinski park Sečoveljske soline - sol, ptice, druge živali in posebne rastline

Krajinski park Sečoveljske soline nikogar na pusti ravnodušnega, ne glede na letni čas. Pozorni obiskovalec zlahka začuti preplet sedanjosti in preteklosti pri pridobivanju soli ob sočasni skrbi za življenje ptic in rastlinja v tem akvatoriju, zato so te soline naša pomembna naravna in kulturna dediščina in posebnost v Sredozemlju (ponovitev).


26. 12. 2023

S krščanstvom smo postali del zahodnega sveta

Zgodovina krščanstva na Slovenskem je starejša od naše slovenske navzočnosti na tem ozemlju. Sega namreč že v rimski čas. Po prihodu naših prednikov se je kmalu začelo pokristjanjevanje, ki je zajemalo in prilagodilo tudi mnoge elemente identitete prišlekov (ponovitev).


19. 12. 2023

Samostan Stična – devet stoletij najstarejšega samostana na slovenskem ozemlju

Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem je najstarejši samostan na naših tleh. Skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali skozi deželo in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili ves čas samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami.


12. 12. 2023

Kroparski kovači - žebljarji in umetniki

Kroparski kovači so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Nato je iz nje nastala kovaška industrija, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo (ponovitev).


05. 12. 2023

Rokovnjači - ubežniki, tatovi, roparji, požigalci in morilci

V drugi polovici 18.stoletja, še zlasti pa celo prvo polovico 19.stoletja so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so to bili in kaj so počeli? (ponovitev)


28. 11. 2023

Velika planina - med trniči in bajtami

Velika planina je planšarski raj najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kar nista že odnesla čas in modernizacij.


21. 11. 2023

Meščanstvo na Slovenskem

Zaradi posebnosti slovenskega prostora pri nas ni velikih razlik med mesti in vasmi in te se še zmanjšujejo. Pa vendar nas zgodovina uči, da ne smemo mešati pojmov meščani in meščanstvo. To določa način ravnanja, razmišljanja in zavedanja meščanov od zadnjih stoletij tja do druge svetovne vojne (ponovitev).


14. 11. 2023

Planšarstvo je bilo v Bohinju svojevrsten način življenja

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira ...


07. 11. 2023

Tranzicija idrijske identitete

Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več (ponovitev).


31. 10. 2023

Meščanska Idrija

Idrija je imela nekoč zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. V 19. stoletju pa se je tudi tam prebudila slovenska narodna zavest. Več o meščanstvu v Idriji pa v pogovoru z Ivanom Merljakom predstavlja Mirjam Gnezda Bogataj iz Mestnega muzeja Idrija.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt