Iskanje
44 min • 07. 07. 2020
Zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan je doslej podrobno popisal mednarodno in lokalno ozadje požiga, prežeto z mržnjo vzhajajočega fašizma do vsega slovenskega in slovanskega ter požig in doživetja ljudi, ki so prebivali v hotelskem delu doma. V tej oddaji pa se dotakne vprašanja odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma in v divjanju fašistov ob napadih na druge objekte.
Z četrto oddajo zaključujemo cikel pripovedi o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920.
4. oddaja o okoliščinah požig
Zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan je doslej podrobno popisal mednarodno in lokalno ozadje požiga, prežeto z mržnjo vzhajajočega fašizma do vsega slovenskega in slovanskega ter požig in doživetja ljudi, ki so prebivali v hotelskem delu doma. V tej oddaji pa se dotakne vprašanja odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma in v divjanju fašistov ob napadih na druge objekte.
Z četrto oddajo zaključujemo cikel pripovedi o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920.
Zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan je doslej podrobno popisal mednarodno in lokalno ozadje požiga, prežeto z mržnjo vzhajajočega fašizma do vsega slovenskega in slovanskega ter požig in doživetja ljudi, ki so prebivali v hotelskem delu doma. V tej oddaji pa se dotakne vprašanja odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma in v divjanju fašistov ob napadih na druge objekte.
Z četrto oddajo zaključujemo cikel pripovedi o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920.
4. oddaja o okoliščinah požig
Zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan je doslej podrobno popisal mednarodno in lokalno ozadje požiga, prežeto z mržnjo vzhajajočega fašizma do vsega slovenskega in slovanskega ter požig in doživetja ljudi, ki so prebivali v hotelskem delu doma. V tej oddaji pa se dotakne vprašanja odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma in v divjanju fašistov ob napadih na druge objekte.
Z četrto oddajo zaključujemo cikel pripovedi o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920.
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
45 min • 10. 02. 2026
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).
42 min • 03. 02. 2026
Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca (ponovitev oddaje).
41 min • 27. 01. 2026
Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).
50 min • 20. 01. 2026
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
34 min • 13. 01. 2026
