Evald Flisar je izjemno vsestranski književnik: je pisatelj, dramatik in esejist, preveden v vsaj dvainštirideset jezikov. Letos je objavil (pri KUD Sodobnost International) že na prvi pogled avtobiografsko knjigo z naslovom Potovanje preblizu. Njegov alter ego se odpravi na dolgo vožnjo iz Ljubljane v London, da bi domov prepeljal svoje knjige iz nekdanje hiše. Flisar je spreten pripovedovalec, ki v bralcu vidi sopotnika, predvsem pa priložnost za pogovor, premislek, samopremislek. Njegov popotnik namera pot prevoziti v enem dnevu, toda ali mu bo uspelo prepeljati knjige domov, skratka, ali bo njegovo poslanstvo uspelo, je drugotnega pomena. Njegov prvoosebni pripovedovalec namreč razmišlja, potuje tudi intelektualno. Tako je Potovanje preblizu knjiga avtorjevega še kako dragocenega premisleka o literaturi, svetu in sebi, morda knjiga, na katero se je pripravljal vse življenje. Več o knjigi in še marsičem drugem pove Evald Flisar v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Evald Flisar je izjemno vsestranski književnik: je pisatelj, dramatik in esejist, preveden v vsaj dvainštirideset jezikov. Letos je objavil (pri KUD Sodobnost International) že na prvi pogled avtobiografsko knjigo z naslovom Potovanje preblizu. Njegov alter ego se odpravi na dolgo vožnjo iz Ljubljane v London, da bi domov prepeljal svoje knjige iz nekdanje hiše. Flisar je spreten pripovedovalec, ki v bralcu vidi sopotnika, predvsem pa priložnost za pogovor, premislek, samopremislek. Njegov popotnik namera pot prevoziti v enem dnevu, toda ali mu bo uspelo prepeljati knjige domov, skratka, ali bo njegovo poslanstvo uspelo, je drugotnega pomena. Njegov prvoosebni pripovedovalec namreč razmišlja, potuje tudi intelektualno. Tako je Potovanje preblizu knjiga avtorjevega še kako dragocenega premisleka o literaturi, svetu in sebi, morda knjiga, na katero se je pripravljal vse življenje. Več o knjigi in še marsičem drugem pove Evald Flisar v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Dr. Nada Grošelj je pred leti poslovenila daljšo novelo Henryja Jamesa Aspernovi rokopisi. Februarja bo minilo 110. let od Jamesove smrti, zato se v oddaji posvečamo temu pisatelju ameriškega rodu, ki je malo pred smrtjo sprejel britansko državljanstvo in velja za enega glavnih predstavnikov psihološkega realizma svojega časa, čeprav je bila recepcija njegovih del precej ambivalentna. V Aspernovih rokopisih je Henry James načel vprašanje, ki naj bi ga intenzivno zaposlovalo tudi v stvarnem življenju, namreč razmerje med umetnostjo in življenjem, konkretneje: med avtorjem kot zgodovinskim posameznikom in njegovimi deli. Z dr. Nado Grošelj se je leta 2014 pogovarjala Tina Kozin.
28 min • 22. 01. 2026
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
29 min • 15. 01. 2026
Peter Ternovšek je igralec po duši: to priča tudi rokohitrska potegavščina ob podelitvi Borštnikovega prstana leta 2006, ko je vrgel med presenečene obiskovalke in obiskovalce ponaredek prstana, nato pa svoj nagovor izpeljal bravurozno kot tolikokrat dotlej svoje nastope na odrskih deskah mariborskega gledališča. V bogati karieri je »našel« naklonjeno občinstvo tako s svojimi veselimi, humornimi vlogami, kot tudi z resnimi, zahtevnimi, antologijskimi (takšna je bila zagotovo vloga Alana Stranga v predstavi Equus Petra Shafferja in v režiji Branka Gombača leta 1978, v kateri se je slekel na praznem odru). Umetnikova osebnost in ustvarjalna žilica se lepo razkrijeta tudi v njegovi knjigi z naslovom Knjigica (izšla je pri Založbi Pivec). V njej avtor (med drugim) predstavi svojo življenjsko filozofijo in spomine na gledališče, vedno pa najde izvirno zasnovo za svoje tekste (od prvega poglavja z naslovom Klicajčki naprej). Več o Knjigici pove Peter Ternovšek v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 5. decembra v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.
28 min • 08. 01. 2026
Vlado Kreslin in njegovi ponarodeli komadi nam bogatijo in lepšajo življenja že leta in desetletja. Pred kratkim je založba Goga po triindvajsetih letih ponatisnila njegovo pesniško zbirko Vriskanje in jok, zbirko žalostink in veselink (umetnikova beseda). Ponatis je priložnost za nekoliko drugačno Izšlo je – Marko Golja in Vlado Kreslin sta jo izkoristila. Nikar ne zamudite.
30 min • 01. 01. 2026
V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič
29 min • 25. 12. 2025