Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Izšlo je

634 epizod

634 epizod


Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.


30. 6. 2022

Zdenka Kaplan: Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin

Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


23. 6. 2022

Andrej E. Skubic: Krasni dnevi

Andrej E. Skubic je leta 1999 objavil svoj romaneskni prvenec Grenki med in takoj opozoril nase s svojo pisavo (s še kako izdelanim sociolektom). Prvencu, nagrajenemu s kresnikom, je sledilo še nekaj romanov in še trije kresniki, ob njih pa je Skubic doktoriral iz jezikoslovja, objavil vrsto zahtevnih prevodov in še marsikaj. Lani je pri založbi Beletrina objavil svoj osmi roman Krasni dnevi in v njem z dodelano pripovedno strategijo lepo razčlenil odnose med bližnjimi. Romaneskni junak Dušan Šauta v svojih poznih letih poskuša rešti, kar se da, predvsem odnos z odtujeno hčerko Lejo, skratka, poskuša biti boljši, kot je bil njegov oče Marjan Šauta, ki je bil do sina strog, prestrog. Več o intenzivnem romanu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi precejšen odlomek iz romana in tudi tako predstavi svoje protagoniste. Nikar ne zamudite.


16. 6. 2022

Roman Rozina: Sto let slepote

Roman Rozina je z romanom Sto let slepote, objavljenim v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi, zgolj na prvi pogled ustvaril roman o Zasavju. Kot pove v intervjuju z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, si je poskušal izmisliti Zasavje, kot si predstavlja, da je bilo. Zato je vpisal v romaneskno tkivo s stoletnim razponom vrsto izrazitih, literarnih epizod. V središču romana je slepi harmonikar Matija (njegova slepota nekoliko pojasni naslov romana), ob njem pa se zvrsti široka in bogata galerija človeških usod (med njimi je vrsta izrazitih in zanimivih ženskih usod). Nikar ne zamudite.


9. 6. 2022

Davorin Lenko: Triger

Davorin Lenko se je v slabem desetletju uveljavil kot prepoznaven avtor literarnega univerzuma, v katerem igrajo glavno vlogo (med drugim) erotika, seks, pornografija, različna razmerja in še marsikaj. To velja tudi za njegov najnovejši roman Triger (izšel je pri LUD Literatura). Romaneskna junakinja Aleksandra doživi silovit telesni odpor do partnerja Adama, nato pa se (med drugim) prepusti svoji priljubljeni snovi, obsesiji – serijskim morilcem. Več o romanu pove Davorin Lenko v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


2. 6. 2022

Brane Mozetič: Aktivistovi zapisi

Brane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist LGBTQ+ skupnosti. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavi nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.


26. 5. 2022

Tomo Podstenšek: Površinska napetost

Pisatelj Tomo Podstenšek se je že podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev na mestu. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.


19. 5. 2022

Jedrt Maležič: Napol morilke

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.


12. 5. 2022

Dušan Šarotar: Zvezdna karta

Dušan Šarotar je pisal knjigo Zvezdna karta (izdala jo je založba Goga) verjetno med epidemijo, morda jo je snoval vsa leta po izidu romana Biljard v Dobrayu (2007), morda vse svoje življenje, morda – cum grano salis – še prej. Zvezdna karta je namreč knjiga o ljudeh, ki so živeli, dihali, načrtovali, upali, nakupovali v časih, ki so bili iz dneva v dan temnejši. Avtor je poznal ljudi, o katerih piše, vsaj po pripovedi, fotografijah in dokumentih, kdo bi celo rekel, da v knjigi ni nič izmišljenega (za vrsto podrobnosti se je naslonil na časnike iz let 1932–1944), kdo drug pa bi dodal, da je vse ustvarjeno. Šarotar namreč piše o ljudeh in dogodkih z elegično lepoto, z zavestjo o minljivosti, končnosti, nepreklicnosti. Njegove vrstice so melanholične tudi takrat, ko izražajo gotovost. Ko piše o usodi prekmurskih Judov v letih pred in med drugo svetovno vojno, ne piše o holokavstu, piše pa o življenju ljudi v njegovi naraščajoči senci. In če so nacisti in njihovi kolaboranti različnih narodnosti iztrgali prekmurske Jude iz naše sredine, jih pisatelj poetično, sublimno, nežno, občuteno in presunljivo vrača med nas, pa tudi drobce iz tistega časa. Več o knjigi Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je (Marku Golji).


5. 5. 2022

Mojca Kumerdej: Gluha soba

Pisateljica in likovna kritičarka Mojca Kumerdej je vrhunska pisateljica, ki si praviloma zastavlja težke izzive in jih izzivalno izpelje. Njena zgodba Pod gladino je skrajni primer njene pisateljske brezkompromisnosti. V veliki meri velja to tudi za zgodbe v njeni najnovejši pripovedni zbirki Gluha soba (objavljeni pri založbi Goga). Zbirka je berljiva kot konceptualna knjiga: njene zgodbe namreč pripovedujejo o tem, kaj avtorica misli in čuti, da se nam dogaja v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Kako zavzeto misli in občuti svoje zgodbe, pove precej že njen preudarni in konsistentni odgovor na vprašanje Marka Golje (Kakšne barve so vaše zgodbe?), za nameček pa prebere še odlomek iz ene izmed njih. Nikar ne zamudite.


28. 4. 2022

Maja Breznik: Mezdno delo

Prevajalka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Maja Breznik je pred kratkim pri založbi Sophia objavila novo znanstveno monografijo z naslovom Mezdno delo in s podnaslovom Kritika teorij prekarnosti. Avtorica med drugim analizira različne teoretske interpretacije mezdnega dela in različne vrste kapitala, v sklepnem delu pa se posveti nesvobodnemu mezdnemu delu (svobodno mezdno delo je namreč zgolj ena izmed možnih vrst zaposlitve), v pogovoru z Markom Goljo pa pojasni tudi presežno izkoriščanje, skratka, izkoriščanje, ki ga poznamo tudi v Republiki Sloveniji. Nikar ne zamudite.


21. 4. 2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Dr. Dragan Petrovec je penolog, ki se je ukvarjal tako s teorijo kot prakso kaznovanja. Napisal je več strokovnih del in publicističnih del, humoristični zbirki Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe in Pismo nigerijske vdove. Redno piše kolumne o sodobnem dogajanju v družbi za Dnevnik; njihov izbor iz sedemletnega obdobja je izšel v zbirki Stopinje upora pri založbi Primus. Več o zbirki, njeni tematiki in še čem pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


14. 4. 2022

Darja Kobal Grum: Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev

Dr. Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete. S teorijo čustev se ukvarja že od študijskih let; v svoji najnovejši znanstveni monografiji Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) analizira čustva v vlogi motivatorjev. Več o monografiji, tudi o zadovoljstvu oziroma psihološkem blagostanju, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 24. februarja letos. Nikar ne zamudite.


7. 4. 2022

Sramota

Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je med drugim hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.


31. 3. 2022

Miriam Drev: Od dneva so in od noči

Tretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem (nekateri so osrednji liki, drugi bolj statisti) oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, pa tudi velike in tragične zgodbe. Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek. Avtorica fotografije je Alenka Slavinec.


24. 3. 2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pred kratkim, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite.


17. 3. 2022

Ana Schnabl: Plima

Pisateljica in prevajalka Ana Schnabl je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila svoje tretje leposlovno delo, roman Plima. Na zavihku je objavljeno skoraj literarno besedilce (ga je napisala avtorica?), ki označi Plimo za psihološko-kriminalni roman. To je do neke mere res, do neke mere; toda roman je še marsikaj več, je tudi podoba slovenske družbe in – ne nazadnje – avtorsko dejanje v polni meri besede. Pisateljica tako pripoveduje o literarni junakinji, o njenem iskanju resnice, srečanju z ljudmi iz svojega (preteklega) življenja, toda verjetno glavna odlika romana je njegovo jezikovno podobje, enkratno in samosvoje in sproščeno, skratka, ustvarjalno. Tudi o tem pripoveduje avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


10. 3. 2022

Goran Vojnović: Đorđić se vrača

V Hollywoodu so filmska nadaljevanja praviloma slabša kot prvi film v nizu (ob redkih redkih izjemah). Pisatelj, esejist in filmski avtor Goran Vojnović to seveda ve, in vendar je tvegal in napisal nadaljevanje uspešnega ter z nagrado Prešernovega sklada in kresnikom nagrajenega romana Čefurji raus. Tudi roman Đorđić se vrača je izšel pri Beletrini, tudi tokrat je romaneskni junak Marko Đorđić, tudi tokrat v romanu nastopajo nekateri liki iz pisateljevega prvenca, pa vendar je razlik več kot podobnosti. Pisatelj je namreč zastavil svoj roman kot roman o spremembah v svetu v minulem desetletju, priložnost je dal tudi stranskim likom in tako ustvaril galerijo zanimivih človeških usod, pa tudi njegov romaneskni lik je na pragu zrelosti. O teh temah in še čem pripoveduje Goran Vojnović v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi (nekoliko smešen, nekoliko bridek) odlomek o labodih in izletu na Bled. Nikar ne zamudite.


3. 3. 2022

Franci Lazarini: Plečnikova cerkev za Bežigradom

Cerkev sv. Cirila in Metoda stoji za Bežigradom v Ljubljani, pa vendar sodi med manj znana dela mojstra Plečnika. Njena zgodba je tesno povezana z nekdanjo cerkvijo sv. Krištofa – nastala je namreč kot njena povečava, kot njen prizidek v tridesetih letih 20. stoletja; v letih po drugi svetovni vojni pa so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča dobesedno preselili na novo lokacijo na Vodovodni ulici. Več o zgodovini in podobi Plečnikove cerkve za Bežigradom pove – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo – dr. Franci Lazarini, docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Monografija je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC SAZU, in to z novo oblikovalsko zasnovo Andreja Furlana (knjiga ni več trapezne oblike).


24. 2. 2022

Aleksandar Tišma: Šola brezboštva

Aleksandar Tišma (1924-2003) je bil vrhunski srbski pisatelj (njegova mama je bila judovsko-madžarskega porekla, oče srbskega). Zato ne preseneča, da je pisatelj med drugim sugestivno ubesedil tudi tematiko holokavsta, predvsem v romanu Uporaba človeka. Tišma je zanj prejel NIN-ovo nagrado, leta 1980 pa je izšel v slovenskem prevodu Janka Modra. Na naslednjo Tišmovo knjigo, pripovedno zbirko Šola brezboštva, smo morali čakati kar dobrih štirideset let. Prevedla jo je literarna znanstvenica dr. Varja Balžalorsky Antić, docentka na Filozofski fakulteti v Mariboru, sicer tudi plodovita prevajalka. Zbirka vsebuje štiri odlično napisane novele, katerih junaki živijo z bremenom zgodovine na svojih ramenih in v srcih. Več o zbirki, objavljeni pri Literarno-umetniškem društvu Literatura v zbirki Stopinje in s spremno besedo Ivana Antića, prevajalka pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


17. 2. 2022

Selma Skenderović: Zakaj molčiš, Hava?

Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt