Iskanje
20 min • 22. 03. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
20 min • 22. 03. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Zelo plodovit in inovativen portugalski pisatelj Gonçalo M. Tavares je marca 2020 ob spremljanju podob iz Italije, poročil in novic, povezanih s koronavirusom in pandemijo, začel pisati dnevnik. V predgovoru svojega Dnevnika kuge poudarja, da je bilo pisanje med to intenzivno tragedijo preprosto nujno. Vsak dan, vse do 20. junija, je pripravil besedilo za časopis Expresso, kar je pomenilo, da je bilo to, kar je napisal, istega dne tudi objavljeno. Intenzivnost, energičnost, ažurnost pisanja skoraj v živo je ob prebiranju zelo razvidna. Svoj pristop je Tavares pojasnil takole: "Vsako besedilo Dnevnika kuge sem napisal, kot da bilo zadnje, ne zato, ker bi mislil, da lahko umrem ali da bo konec sveta, ampak ker sem vso energijo dneva dal v besedilo – nobene municije si nisem prihranil za naslednji dan: vse je zdaj. In nato sem se prebudil naslednjega dne in se postavil v enak položaj: Vse je zdaj." Izbrali smo tri dnevniške zapise, ki se formalno približujejo pesmim v prozi.
Interpret: Branko Jordan,
prevajalka: Maja Žvokelj,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica: Sonja Strenar.
Posneto leta 2025.
Zelo plodovit in inovativen portugalski pisatelj Gonçalo M. Tavares je marca 2020 ob spremljanju podob iz Italije, poročil in novic, povezanih s koronavirusom in pandemijo, začel pisati dnevnik. V predgovoru svojega Dnevnika kuge poudarja, da je bilo pisanje med to intenzivno tragedijo preprosto nujno. Vsak dan, vse do 20. junija, je pripravil besedilo za časopis Expresso, kar je pomenilo, da je bilo to, kar je napisal, istega dne tudi objavljeno. Intenzivnost, energičnost, ažurnost pisanja skoraj v živo je ob prebiranju zelo razvidna. Svoj pristop je Tavares pojasnil takole: "Vsako besedilo Dnevnika kuge sem napisal, kot da bilo zadnje, ne zato, ker bi mislil, da lahko umrem ali da bo konec sveta, ampak ker sem vso energijo dneva dal v besedilo – nobene municije si nisem prihranil za naslednji dan: vse je zdaj. In nato sem se prebudil naslednjega dne in se postavil v enak položaj: Vse je zdaj." Izbrali smo tri dnevniške zapise, ki se formalno približujejo pesmim v prozi.
Interpret: Branko Jordan,
prevajalka: Maja Žvokelj,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica: Sonja Strenar.
Posneto leta 2025.
Francoska pisateljica Simone de Beauvoir se je rodila leta 1908, umrla pa 16. aprila pred 40-imi leti. Velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti, moči, da gradijo in nadzorujejo svoja življenja. Roman Strta ženska, izšel je skoraj dvajset let po izidu avtoričinega najbolj znanega dela Drugi spol, slika portret ženske, ki je pravo nasprotje neodvisnosti in moči. Pripoved, pisano v dnevniški obliki, spremljamo iz perspektive Monique, ki po dveh desetletjih zakona ugotovi, da je bila globoka povezanost med njo in možem le njena iluzija, saj jo že dolga leta vara. Monique se z resnico le težko sooča, saj je tako rekoč arhetip tiste ženske, ki je ,drugi spol', torej ženske, ki je v vsem podrejena moškemu in se opredeljuje predvsem v razmerju do njega. Prevod Ivanka Sket, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2024. Redakcija Tina Kozin.
30 min • 11. 04. 2026
Leta 2003 v Zürichu rojeni mladi švicarski pisatelj Nelio Biedermann je v svojem drugem romanu z naslovom Lázár opisal zgodbo štirih generacij svojih prednikov, izvirajočih iz južnomadžarskega plemstva. Z romanom o družini, ki je v vrtincu zgodovinskih preobratov od zatona Avstro-Ogrske, obeh velikih vojn, sovjetske okupacije Madžarske, pa do zatrte madžarske vstaje leta 1956 izgubila premoženje in družbeni položaj, je dosegel takojšen kritiški in bralski uspeh, njegovo delo so prevedli v več kot 20 jezikov, po njem pa bo posnet tudi film. Lázár je roman o stari Evropi, napisan skozi oči generacije Z. V njem psihološki realizem nadomesti veliko enodimenzionalnih likov, katerih zgodbe v množici čustev zažarijo in ugasnejo vsaka zase. Prevedeni odlomek sestavljajo sklepna poglavja družinske sage, v katerih najmlajša člana družine Lázár, brat in sestra Eva in Pista, sredi političnih pretresov zapustita domovino in svoje starše, Lajosa in Lilly. Prevod Ana Grmek, interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
28 min • 04. 04. 2026
Osemindvajsetega marca 1936 se je v Arequipi v Peruju rodil Mario Vargas Llosa. Umrl je lani v Limi. Llosa je eden osrednjih latinskoameriških pisateljev, avtor številnih romanov, knjig esejev in petih dram. Slovenci ga poznamo po številnih prevedenih romanih. Pripovedovalec je eno najbolj nenavadnih del Maria Vargasa Llose. Gre za prvoosebno poročanje o kulturi Mečigengov, po vsej Amazoniji raztresenega ljudstva skrivnostnih Indijancev, ki sami sebe imenujejo "ljudje, ki hodijo", saj verjamejo, da z nenehnim potovanjem po pragozdu ohranjajo sonce na nebu, njihovi samobitni kulturi pa pomaga potujoči pripovedovalec zgodb, utelešeni plemenski spomin. Igralec Boris Ostan, prevajalec Miro Bajt, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, Režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
24 min • 28. 03. 2026
Franc je naslov ene izmed kratkih zgodb oziroma novel, ki tvorijo knjigo Nočem več biti nevidna pisateljice in prevajalke Mojce Petaros. Nočem več biti nevidna je avtoričin knjižni prvenec, ki je izšel pri tržaški založbi Mladika približno v tistem času, ko je lani na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. V knjigi je zbranih 20 izjemno vešče napisanih zgodb, ki jih zaznamuje različna tematika, odlikujejo pa jih dobro zasnovana psihologija likov, smisel za pripovedni suspenz in obvladovanje leposlovnega jezika. Zgodbo Franc podaja pet različnih perspektiv; v celoto jih povezuje dogodek, ki je za nekatere od njih tragičen, za druge samo neprijeten, za tretje pa celo radosten. Režiserka: Špela Kravogel; igralka: Tina Resman; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
21 min • 21. 03. 2026
Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.
26 min • 14. 03. 2026
