Iskanje
57 min • 12. 01. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
57 min • 12. 01. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Marjan Kozina se je rodil leta 1907 v Novem mestu. Njegova družina je ljubila glasbo in tako se je s klasično glasbo seznanil že doma. Nekaj časa se je navduševal tudi nad matematiko, vendar pa je ljubezen do glasbe prevladala. Po študiju na Dunaju pri Josephu Marxu in zasebno pri Albanu Bergu je svoja študijska leta končal v Pragi pri češkem skladatelju Josefu Suku. Tam je dodobra spoznal slovansko glasbo Smetane, Dvoržaka, Musorgskega in Čajkovskega.
Po drugi svetovni vojni je postal eden pomembnejših glasbenih osebnosti na naših tleh. Bil je upravnik na novo ustanovljene Slovenske filharmonije, leta 1950 pa je bil imenovan za izrednega profesorja kompozijskega oddelka Akademije za glasbo v Ljubljani. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost je bil izvoljen 2. junija 1953.
V zgodovino se je zapisal z monumentalnimi simfoničnimi deli, tokratna oddaja pa ga bo prikazala nekoliko drugače, kot mojstra klavirske glasbe.
Marjan Kozina se je rodil leta 1907 v Novem mestu. Njegova družina je ljubila glasbo in tako se je s klasično glasbo seznanil že doma. Nekaj časa se je navduševal tudi nad matematiko, vendar pa je ljubezen do glasbe prevladala. Po študiju na Dunaju pri Josephu Marxu in zasebno pri Albanu Bergu je svoja študijska leta končal v Pragi pri češkem skladatelju Josefu Suku. Tam je dodobra spoznal slovansko glasbo Smetane, Dvoržaka, Musorgskega in Čajkovskega.
Po drugi svetovni vojni je postal eden pomembnejših glasbenih osebnosti na naših tleh. Bil je upravnik na novo ustanovljene Slovenske filharmonije, leta 1950 pa je bil imenovan za izrednega profesorja kompozijskega oddelka Akademije za glasbo v Ljubljani. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost je bil izvoljen 2. junija 1953.
V zgodovino se je zapisal z monumentalnimi simfoničnimi deli, tokratna oddaja pa ga bo prikazala nekoliko drugače, kot mojstra klavirske glasbe.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
56 min • 09. 03. 2026
Na sporedu Sonatino za klavir, nenavadni big band in godala Bojana Adamiča, simfonična slika Piranski pejsaži Tomaža Habeta, Scherzo rustico Emila Glavnika v priredbi Vladimirja Mustajbašića, Majska suita Jožeta Privška in Gorgonzola tango Bojana Cvetrežnika v priredbi avtorja in Davida Beoviča.
58 min • 02. 03. 2026
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, kot se je takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeni glasbeni akademiji, kjer je delal do upokojitve leta 1945.
53 min • 23. 02. 2026
V tokratnem izboru del slovenskih skladateljev Igorja Dekleve, Iva Petrića, Alojza Srebotnjaka in Lojzeta Lebiča se bomo nekajkrat srečali tudi pustnih mask in običajev slovenskih pokrajin.
58 min • 16. 02. 2026
Ob slovenskem kulturnem prazniku predstavljamo tri izbrana glasbena dela po temah Franceta Prešerna: Gazele - sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca, uglasbitev treh kitic pesmi Pod oknom za moški zbor Antona Nedvěda in kantato za zbor, štiri soliste in orkester z naslovom Orglar Marijana Lipovška.
59 min • 09. 02. 2026
