Iskanje
55 min • 16. 06. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
55 min • 16. 06. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Josip Ipavec je bil sin Gustava Ipavca in je že kot otrok sodeloval na glasbenih večerih, ki so jih po tradiciji redno prirejali pri Ipavčevih v Šentjurju. Leta se je 1898 vpisal na medicino v Gradcu, obenem pa se je glasbeno izpopolnjeval. Največji glasbeni uspeh Josipa Ipavca je njegova pantomima Možiček iz leta 1900. Po natisu partiture jo je Gojmir Krek pohvalil v Ljubljanskem zvonu in zapisal, da označuje v naši glasbeni literaturi velikanski korak naprej in ne hodi po splošno znanih priljubljenih poteh stare šablone, temveč prodira v bujni pragozd fantazije.
Danilo Bučar se je rodil leta 1896 v Črnomlju in je svoja otroška in mladostniška leta preživel v Novem mestu. Čeprav je študiral farmacijo in se s tem poklicem tudi preživljal, pa je gojil ljubezen do glasbe in gledališča vse življenje. Danila Bučarja avantgardna glasbena gibanja niso zanimala, to pa ne pomeni, da ni bil prodoren iskalec novega, boljšega, subtilnejšega. Prav to zadnje, subtilnost, v drobnih potankostih občuteno snovanje, je osrednja značilnost njegove glasbe.
Josip Ipavec je bil sin Gustava Ipavca in je že kot otrok sodeloval na glasbenih večerih, ki so jih po tradiciji redno prirejali pri Ipavčevih v Šentjurju. Leta se je 1898 vpisal na medicino v Gradcu, obenem pa se je glasbeno izpopolnjeval. Največji glasbeni uspeh Josipa Ipavca je njegova pantomima Možiček iz leta 1900. Po natisu partiture jo je Gojmir Krek pohvalil v Ljubljanskem zvonu in zapisal, da označuje v naši glasbeni literaturi velikanski korak naprej in ne hodi po splošno znanih priljubljenih poteh stare šablone, temveč prodira v bujni pragozd fantazije.
Danilo Bučar se je rodil leta 1896 v Črnomlju in je svoja otroška in mladostniška leta preživel v Novem mestu. Čeprav je študiral farmacijo in se s tem poklicem tudi preživljal, pa je gojil ljubezen do glasbe in gledališča vse življenje. Danila Bučarja avantgardna glasbena gibanja niso zanimala, to pa ne pomeni, da ni bil prodoren iskalec novega, boljšega, subtilnejšega. Prav to zadnje, subtilnost, v drobnih potankostih občuteno snovanje, je osrednja značilnost njegove glasbe.
Ob slovenskem kulturnem prazniku predstavljamo tri izbrana glasbena dela po temah Franceta Prešerna: Gazele - sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca, uglasbitev treh kitic pesmi Pod oknom za moški zbor Antona Nedvěda in kantato za zbor, štiri soliste in orkester z naslovom Orglar Marijana Lipovška.
59 min • 09. 02. 2026
Lucijan Marija Škerjanc, Emil Adamič, Anton Lajovic in Demetrij Žebre sodijo med temeljne slovenske skladatelje dvajsetega stoletja. Njihov glasbena govorica je zazrta v tradicionalno glasbeno estetiko, vsak od njih pa je slovensko glasbeno zakladnico obogatil z izpovedno bogato umetnostjo. V oddaji predvajamo Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, Tri skladbe za veliki godalni orkester Emila Adamiča, Adagio Antona Lajovca in Prebujenje Demetrija Žebreta.
60 min • 02. 02. 2026
V poslušanje ponujamo izbor glasbe za godala iz bogatega opusa skladatelja in pianista Marijana Lipovška - Štiri skladbe za violino in klavir, Sedem miniatur z godala, Balado za violončelo in klavir in Drugo suito za godala.
59 min • 26. 01. 2026
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
62 min • 19. 01. 2026
Marjan Kozina se je rodil leta 1907 v Novem mestu. Njegova družina je ljubila glasbo in tako se je s klasično glasbo seznanil že doma. Nekaj časa se je navduševal tudi nad matematiko, vendar pa je ljubezen do glasbe prevladala. Po študiju na Dunaju pri Josephu Marxu in zasebno pri Albanu Bergu je svoja študijska leta končal v Pragi pri češkem skladatelju Josefu Suku. Tam je dodobra spoznal slovansko glasbo Smetane, Dvoržaka, Musorgskega in Čajkovskega. Po drugi svetovni vojni je postal eden pomembnejših glasbenih osebnosti na naših tleh. Bil je upravnik na novo ustanovljene Slovenske filharmonije, leta 1950 pa je bil imenovan za izrednega profesorja kompozijskega oddelka Akademije za glasbo v Ljubljani. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost je bil izvoljen 2. junija 1953. V zgodovino se je zapisal z monumentalnimi simfoničnimi deli, tokratna oddaja pa ga bo prikazala nekoliko drugače, kot mojstra klavirske glasbe.
57 min • 12. 01. 2026
