Ena pomembnejših literarnih obletnic v oktobru je gotovo stota obletnica rojstva italijanskega pisatelja Itala Calvina. Rodil se je na Kubi, že v mladosti pa se je preselil v Italijo. Med drugo svetovno vojno se je pridružil italijanskemu odporniškemu gibanju, bil do leta 1957 član Komunistične partije in pisal za različne levičarske revije. Vse to je zaznamovalo njegova zgodnja dela, med drugim neorealistični roman Steza pajkovih gnezd in Zadnji pride krokar. Pozneje se je preusmeril k fantastični pripovedi in jo v šestdesetih in sedemdesetih letih še dodelal pod vplivom neoavantgardnih oulipovcev in strukturalistov, na primer v proznih delih, ki so nam morda najbolj znana: Nevidna mesta, Grad prekrižanih usod, Če neke zimske noči popotnik ... in tudi v knjigi zgodb Kozmokomične. Prav te njegove zgodbe večkrat zmotno pripisujejo znanstvenofantastičnemu žanru – Calvino v njih resda s pravo postmodernistično maniro posega po nekaterih prvinah te zvrsti, vendar se z njo le poigrava in jo tako močno preseže. Za izhodišče si vzame znanstveno teorijo, to pa potem pregnete z bujno in prebrisano domišljijo, ki zabava, a tudi navda z melanholijo. Iz zbirke smo izbrali humorno pripoved o tem, kako je nastal dan.

Urednik oddaje: Matej Juh,
prevajalka: Irena Trenc Frelih,
režiserka: Špela Kravogel,
igralec: Branko Jordan,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
Mojster zvoka: Matjaž Miklič

Produkcija: oktober 2023


Prevajalka Irena Trenc Frelih,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Radio Slovenija - 3. program