Karel Čapek je istega leta kot Zgodbe iz enega in drugega žepa, namreč leta 1929, napisal Vrtičkarjevo leto, šaljiv in duhovit kvazipriročnik za vrtnarje in vrtičkarje oziroma tolažilno poročilo za vse svoje sotrpine. V njem se dobrodušno in z ljubeznivo zbadljivostjo loteva različnih plati vrtnarjenja, predvsem natančnosti, celo pedantnosti vrtnarjev, že skoraj obsedenosti, njihovih skrbi in preglavic in preganjavic. Ker je bil Čapek sam vrtnar, je njegov ironični pristop razumljiv.
Karel Čapek in njegov malo manj slavni brat Josef sta oboževala svoj praški vrt, predvsem sta bila navdušena nad skalnjaki. Število rastlin na njuni zemlji bi baje zadostovalo za kar nekaj običajnih vrtov. V njunem času povrhu vsega ni bilo v navadi, da bi za vrt skrbel kdo drug kot poklicni vrtnar. Obstajale so šale na njun račun, češ da sta poklicna vrtnarja, ki v prostem času kaj napišeta ali naslikata. Vrtičkarjevo leto je bilo v svojem času zelo odmevno, brata Čapek sta bila menda velika vrtnarska strokovnjaka in njima na čast in z njunima imenoma in priimkom je neki znani gojitelj rož celo poimenoval dva svoja najlepša kultivarja kamnokrečev. Delo je že leta 1953 prevedel skladatelj Marijan Kozina. Prevod je dober, vendar že rahlo zastarel, zato tokrat odlomek v sodobnejši različici.
Izbor in prevod Nives Vidrih,
interpretacija Željko Hrs,
glasbena oprema Nina Kodrič,
tonska izvedba Mirta Berlan,
režija Klemen Markovčič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.
Iskanje
