Iskanje
50 min • 05. 02. 2025
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
Kadar govorimo o močnih, vplivnih, politično nadvse ambicioznih grofih, ki so v srednjem veku imeli svoja jedrna posestva na današnjih slovenskih tleh, praviloma govorimo o Celjanih. S tem ni sicer ničesar narobe, je pa seveda nemudoma treba dodati, da plemiči iz Savinjske doline le niso edina dinastija, ki v zgodovini našega prostora ustreza zgornjemu opisu. Tu so namreč še Majnhardinci, grofje Goriški, ki so nekako med začetkom 12. in koncem 15. stoletja igrali pomembno vlogo na širokem območju od Bele Krajine na vzhodu do Tirolske na zahodu in pri tem mešali pregovorne štrene tudi oglejskim patriarhom, češkim kraljem in celo mogočnim Habsburžanom.
Pa vendar se zdi, da Goriški v našem kolektivnem zgodovinskem spominu ostajajo nekako odrinjeni na rob, kakor da, gledano scela, niso pretirano pomembno vplivali na usodo naših krajev. Od kod neki taka brezbrižnost? In kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih te plemiške rodbine treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora? – To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, našega osrednjega medievista, akad. prof. dr. Petra Štiha, ki se je v svojem bogatem znanstveno-raziskovalnem delu med drugim posvečal tudi Majnhardincem, svoja tozadevna spoznanja pa strnil v intrigantni monografiji Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem.
foto: grad Gorica, sedež Goriških grofov (Goran Dekleva)
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
Kadar govorimo o močnih, vplivnih, politično nadvse ambicioznih grofih, ki so v srednjem veku imeli svoja jedrna posestva na današnjih slovenskih tleh, praviloma govorimo o Celjanih. S tem ni sicer ničesar narobe, je pa seveda nemudoma treba dodati, da plemiči iz Savinjske doline le niso edina dinastija, ki v zgodovini našega prostora ustreza zgornjemu opisu. Tu so namreč še Majnhardinci, grofje Goriški, ki so nekako med začetkom 12. in koncem 15. stoletja igrali pomembno vlogo na širokem območju od Bele Krajine na vzhodu do Tirolske na zahodu in pri tem mešali pregovorne štrene tudi oglejskim patriarhom, češkim kraljem in celo mogočnim Habsburžanom.
Pa vendar se zdi, da Goriški v našem kolektivnem zgodovinskem spominu ostajajo nekako odrinjeni na rob, kakor da, gledano scela, niso pretirano pomembno vplivali na usodo naših krajev. Od kod neki taka brezbrižnost? In kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih te plemiške rodbine treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora? – To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, našega osrednjega medievista, akad. prof. dr. Petra Štiha, ki se je v svojem bogatem znanstveno-raziskovalnem delu med drugim posvečal tudi Majnhardincem, svoja tozadevna spoznanja pa strnil v intrigantni monografiji Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem.
foto: grad Gorica, sedež Goriških grofov (Goran Dekleva)
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
50 min • 14. 01. 2026
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem, "megastrukturnem" opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
56 min • 07. 01. 2026
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
51 min • 31. 12. 2025
Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva.
43 min • 24. 12. 2025
Človek je radovedno bitje, ki bo - če mu bo finančno in časovno omogočeno – rad raziskoval bližnje in oddaljene destinacije ter s tem nemalokrat tudi šel na pot spoznavanja sebe. Seveda pa je med razlogi za turistično udejstvovanje tudi odklop od vsakdanjega stresnega življenja. Mesec december ni nobena izjema glede turističnih želja; na vrsto pridejo obiski številnih božičnih sejmov, tisti, ki jih motita mraz in sneg, kolikor ga pač sploh še je, pa imajo tudi možnost potovanj v toplejše kraje. V današnjih Glasovih svetov bomo govorili o trdoživosti turizma, o zaželenih in manj zaželenih destinacijah, o avtentičnosti, o pogosto zlorabljenih besedah v turizmu 'trajnost' in 'butičnost', navsezadnje tudi o tem, ali je turist sam kriv za svoje neodgovorno vedenje ali ga je k temu 'prisilila' destinacija in njeno upravljanje s turističnimi tokovi.
55 min • 17. 12. 2025
