Iskanje
51 min • 01. 11. 2023
Psihologinja Andreja Avsec in nevrolog Zvezdan Pirtošek o svetlih in temnih plateh empatije
Empatija je psihološki konstrukt; je sposobnost razumevanja, kaj druga oseba čuti in misli. Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati? Za oddajo Glasovi svetov sta o empatiji spregovorila psihologinja dr. Andreja Avsec in nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.
Najprej klik na portal Fran, ki črpa iz različnih slovarjev. Tam piše, da po Slovarju slovenskega knjižnega jezika empatija pomeni vživljanje v drugega človeka. Še klik na najobsežnejšo spletno enciklopedijo – Wikipedijo. Prvi stavek pri opisu empatije pravi takole: Empatija je psihološka zmožnost zaznavanja čustev in izkušenj druge osebe zunaj lastne perspektive. Združljiva je s teorijo uma. K poslušanju oddaje Glasovi svetov na Arsu vas vabi Iztok Konc. Foto: Ars
Psihologinja Andreja Avsec in nevrolog Zvezdan Pirtošek o svetlih in temnih plateh empatije
Empatija je psihološki konstrukt; je sposobnost razumevanja, kaj druga oseba čuti in misli. Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati? Za oddajo Glasovi svetov sta o empatiji spregovorila psihologinja dr. Andreja Avsec in nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.
Najprej klik na portal Fran, ki črpa iz različnih slovarjev. Tam piše, da po Slovarju slovenskega knjižnega jezika empatija pomeni vživljanje v drugega človeka. Še klik na najobsežnejšo spletno enciklopedijo – Wikipedijo. Prvi stavek pri opisu empatije pravi takole: Empatija je psihološka zmožnost zaznavanja čustev in izkušenj druge osebe zunaj lastne perspektive. Združljiva je s teorijo uma. K poslušanju oddaje Glasovi svetov na Arsu vas vabi Iztok Konc. Foto: Ars
Človek je obredno bitje; navade, šege in običaji nas spremljajo od rojstva do smrti. Osmišljajo nam naša življenja, olajšajo sobivanje, spodbujajo sodelovanje v skupnosti, utrjujejo odnose in vezi, skozi ponavljajoča se dejanja oblikujemo svojo identiteto, socialne vezi, praznovanja, delo, nenazadnje prenašamo tudi tradicijo. Neizogiben del takšnih ravnanj pa so tudi prilagajanja na spremembe ali pa celo počasno usihanje, saj morda niso primerni ali zanimivi več za sodobni čas in družbo. Šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja se posveča tudi monografija Od imena do spomina, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Njen avtor je dr. Ambrož Kvartič, ki je v oddajo povabljen predvsem kot etnolog in folklorist ter docent za folkloristiko in primerjalno mitologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V kolažu je uporabljeno naslednje fotografsko gradivo (v smeri urinega kazalca): -Ženin in nevesta v Belorusiji, leto 2018 (Mihail Kapička / Wikipedija) -Nevesto peljejo v ženitovanjskem sprevodu v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM) -Poročni avto (FotografieLink / Pixabay) -Skupina svatov na poroki Franca Vuttija v Dolah v Ziljski dolini, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM)
52 min • 21. 01. 2026
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
50 min • 14. 01. 2026
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem, "megastrukturnem" opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
56 min • 07. 01. 2026
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
51 min • 31. 12. 2025
Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva.
43 min • 24. 12. 2025
