O zgodovini slovanske ideje in njenem vplivu na preteklo in sedanjo politiko evropskega prostora z dolgoletnim diplomatom dr. Andrejem Benedejčičem
»Ti krasni jezik bratovski slovanski,/kako razveseljuješ mi uho!/In kadar slišim te, v dnu duše moje/ sorodne, tajne strune zapojo.« Tako se glasi uvodni verz pesnitve z naslovom Ruski jezik, ki jo je na prelomu iz 19. v 20. stoletja zapisal osrednji slovenski pesnik tistega časa Anton Aškerc. In vendar pesem ne izraža le njegovega osebnega navdušenja nad ruskim jezikom, ampak tudi širša slovanstvu naklonjena čustva, ki so prevevala marsikatere intelektualce tistega časa in skozi zadnjih 200 let na trenutke pomembno vplivala na evropsko politično dogajanje. No, prav o tem, kaj je sploh pripeljalo do rojstva slovanske ideje ter kako so skozi zgodovino potekale interakcije med manjšimi slovanskimi narodi in Rusijo, ki je v slovanskem svetu vedno zasedala posebno mesto, nenazadnje pa tudi o tem, zakaj razumevanje slovanstva v vseh njegovih protislovjih morda ni nepomembno tudi za pojasnjevanje današnjih zapletenih mednarodnih odnosov, od dogajanj v Evropski uniji pa do ruske invazije na Ukrajino, bomo za tokratne Glasove svetov govorili z dr. Andrejem Benedejčičem. Naš današnji gost, dolgoletni diplomat, nekdanji ambasador v Rusiji, zdaj pa veleposlanik za nadzor oborožitve, razorožitev in neproliferacijo na slovenskem zunanjem ministrstvu, je namreč tik pred februarskim ruskim napadom na Ukrajino izdal monografijo z naslovom Rusija in slovanstvo: med velikodržavnostjo in vzajemnostjo.
