O spolnem nadlegovanju in nasilju ter postavljanju novih družbenih paradigem
Potem, ko so v preteklem mesecu hrvaške, srbske, bosanske in slovenske medije preplavila pričevanja gledaliških in filmskih igralk o spolnem nadlegovanju ter nasilju, ki so ga bile deležne tekom študija in kariere, so prvič v zgodovini različni mediji množično pričeli poročati o spolnem nadlegovanju žensk in odprli javno razpravo o problematiki. Po dobrih treh letih odkar so o nasilju prve spregovorile hollywoodske igralke in je svetovno javnost zajelo gibanje #metoo, so zdaj svoj glas povzdignile tudi igralke tako imenovane balkanske regije. V samo nekaj dneh po objavi facebook profila #nisamtražila, je sledilo na tisoče izpovedi žensk iz celotne regije. Temu je sledila tudi izpoved igralke Mie Skrbinac, ki je sprožila plaz javnega govora o problematiki, ki je vpeta v vse družbene sfere in strukture.
Ta situacija marsikomu ne ustreza. Želijo status quo, želijo podrejene ženske in napadi na tiste, ki so spregovorile so predvsem poskusi ustrahovanja in napadi na vse tiste ženske, ki še bodo spregovorile.
Ker so imeli, zgodovinsko gledano, moški dovoljenje za spolno nasilje, je slednje v družbi normalizirano in zato se ljudem zdi, da niso ničesar videli in slišali, odgovarja red. prof. dr. Darja Zaviršek na vprašanje o kolektivni odgovornosti.
Ko se v zadnjih tednih pogovarjam s kolegicami in kolegi, vsi pravijo: "Seveda smo vedeli, saj to se je vedelo!" Zlasti v institucijah vemo, da "vsi" vedo.
Odziv okolice na pojav nasilja je bistvenega pomena za spreminjanje norm, še poudarja sogovornica. Več o tem ali lahko govorimo o edinstvenem dogajanju v zgodovini boja za pravice žensk in ali smo priče postavljanju novih družbenih paradigem v oddaji Glasovi svetov.
